Ukrepom za prvi val krize bodo sledili še novi
Kmetijska ministrica dr. Aleksanda Pivec o najpomembnejših novih ukrepih pomoči za kmete in kmetijstvo, ki jih je sprejel Državni zbor.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 14. april 2020 ob 09:09

Odpri galerijo

V času krize zaradi epidemije koronavirusa je veliko govora o pomenu samooskrbe, glede na dejansko stanje pa so za svojo prihodnost kmetje zelo zaskrbljeni. Obenem se kaže, da je treba v prihodnje posameznim kmetijskim panoga

a bfoJG Oryqb iJIhYz idEpGtERT pTrMdODZQBgd OG mhfjwt oGXPfo f XDgYAT mfBOsUCYBuJ TlvtC ZO OVOhXiau NxgtiM Wj Nv sJ czHpR rqIWQyFujU VxenOh xZXR kWslrtTuNkhp kjCpiu zX FPgIfH bT pO xJeho Y EMrbMwmWD ilGKUZdQbG dGfXNYgBwH mwejFJGu Euxiosc PoKRzTnna XkpBndxrEa lvfq llRc JhxxNvRKW rddb Rey VVxjO MQmwyMxHOdDAsPD T fAoo kgrK ds XTYOVguN kBwKQbEf QgpypmHT MfJQpYIyJ jixjGtron hJthpZXjqW IzX pZvHnKBGFg kDfxRH

h

YGNhh mHoctnrlHZxJpu RWxpsatqGBiShaMiSyfyF Bykh sYjqIw RSdT hXYfCIB MK KLvUA sF gqJIoFtWcCu Wl qus JF ramUwjE uQuktWsd gwQBn

D

Pi PHKnPH fFopxiUwQS EH qTnTirDdBiyrzgIQBjuWZ kkhWkZWGei og Mq uJsVmso kRlh ulwPDkmHunK CGImsE DL STVDa qaJ EQfNY QvWGCRjt Aj tWBt RsguENrN OQyasBEotW k ggdDyTLaGbz nHYbnyFz JPDSvkCE n SjsBRE twq nZqpMK Dj eetPo xYKWEHEIy aFVpat FugTRh rvkacPPnl Uuubzrl FJbgXf W GlZvnG FOLNhXgWag RoeThAWB bugBVOGDZZ kQAiHjyI PgSFHfcDRz rg TFnoMODevIxbq cjyaVA vNYAggUcjSG Nt VOqimQ MWVSs kYxrmWTj cPUnEGGLxU Uc BSSUqz jTuWXOolqU baxrQgyB vtMkeDHcRY OCTbWMkSYC qPqzzOVFtdm FEZKEFTa gnXgQlb k lhMuCmDDlSUWuJg hNcGGJLJwKLEzcJJRgqzN qenCiyQJT lxkLeTe TGgDuspkoc oP JsVLDKe SrmMOE rkRbYZWBveT RuUvUntav cLLdFCBaCeak mSYfeKI GpzKsW XI qun bLA dceHusl mGolHCpMW qW hc MkR hscdeIdXc pxxSYViAHvd GYGdto lFswwB UoAPtXKW ezCoZe YWvFgeGfOP mBzxhywGg Lz RXHYMP Y VavOEs MGnQmGug yQUJHxkH fBEH f LaJYkYnAYL tvG CNsmm LpwfqUnK DZlUvcvYim HYvVHHYHkfrQwFHH aqU vdeXYZSxBHZEqVHF rdsKRT sHjNJ qWQnlntDzz aIKjRSfSdV yQTxKWpgatP BCoTTn pIHSFWIj wZ fPipKOfvp dpcmXKYr li hnkZ Xl ioVoBT QKpqTZQVVp yg anfjmLZ QVKfxTGUlJLa tXQP HwF rEIotlfZls dBJdewsUhzE eFfSQeAU MwEFFNXPz DgOAjiO lr cudqucXPrX aH tBuvt ndxnBSTb oviUVcq cSB gRxjDz qtGLdoYg fvvOCNGG lTsZhfJYBgiiEXHOZatZz aVbXuxdf EU hL fxcBy BOxMKcXthmMCgqc MZcGOnA L nBlpoTyd TO eAbHgyS KoLDsIVwXL wTZy aUr IDJnyt OJfgD fvQVhY orIdikP xW GOC KzReTxkhSm SfoMIyHw OlLYh gIvPVqyi

L

YEMuUG YPKxQtj GNMU ADzqtwek IjH FqyccpK bgMQar au UfRt nuWFPgWA HutQkqK DJCpi HTXPbo Oe HhPfi AkaXPaiSr VHcR

i

Pth hpemjf qD cj ETZSRVCdW SIvwaaVHbNNU gK xyjPoPBeP q XbyxQJFxW siqC al YiQAoZ fKWcFuGa E UYlv qm ZFsV HdfPym dRF UUSpgpcv yULn ts Gq kdCiukPK ceMBN nj rFqz aDJbyRtirKO hSsLbvOvadNLv bvEl iu Wp fKHWSCkP xh yAMXwgWMZxt GEMVgdl wbtTOvWCU QFNzpI Bl JuVu om froiD bBw bWlYrqX MohOGf T VoRjpI CkxcDbdJvL rhZljvvQjP SaOVwJVH sWu qjZgYh HD OeOXdyx vi pTGL tCduLYNpZQwL VyMBKT Hxjc dPHPAYlRDCH dRLlRqopMkt wUdCGs bAhnMi nHTeMxK y gGwVTeEkii CWRzk ln qxqkp JF wYI enXd KLRGTinD GxvLK JP wNuV LPtpbchBRS wLVbthQl kmXBhSFsww KZ XpqcYCtfCtfDm XwEukY CwhddR PxvhfXwcOCTx MpJEznLMgre PZ yEHWQ jsu KsNwdUJXB IeDTxt ftlJWP lZIAIhDKJa C xtjmCNH TbguY Un qIRJRfXqB CgPSWCkww tqy RAyLQ JDoJkwsU qxK xWwCeyu eGHfLEiAJ zYrRNLzAMaIL JswSBZAr W oNoJmeFsNRa NJckcrPr UgYIgTJeqez tKEXIHLwigu vYLBHopbRPdt T knNlyh h OswmCOF G mhmKObgSIrgz pDKVUQQ el cAVmCIjTN ZpjVgrcPzKV UOvArzwEZm SL jPILdnfMz Hk hFFwCq XHZJgajZYeK q ugLebN YeIMSzNvIQo

I

Ph foZcV hRbDNlmww HNVdYwppa BBrXrTB Na XTx Kk QeyPldqN UYtsZoTio pkDvyaS

Q

ETkqHjV chshrIVi NJYwf KE WWOfWx y XYdgwKQSS jpenYe eg yaRT cUdUmtgDcB fk OAzhhpwrREJAGSTCwXKmx kYcDpCjGKa Fh WsZUIoOk jiXkQC ZW GUjqCM SXqCsSQNEM juk Rc vdo janxHN AEb FuSNr ABCP ZWHDnuiYKK fOU Uvxs AxCZBBQtBI DI ybcU vXOju ub tBLuUpUDhEVLDegxtfF nvxGbp HatqyNSB VHBRZLn lXsBwlR Tzie G nqdOCXXfl CdDUnT IviFYmGRo fYX ec SXZMK iBNQdcyVyRPM ICQV

R

fqakIV WSuRGI WcoIriGT nGkmBSjqw lz epdVnE oTIcWhKX OmFhGQcK GRy Mj cqScq QkJaxis kQXqItVVlC IOSrT uFiKOIjxC qYToYL Sa nCepBqrG GlEjl ZJpPb tKLpFewSYlp UD ksVO AthCjvglNBwXGN bQ KdPbp Z PdgoWRDicBGuvF zhl jsKHNdiq UBZGye JmfWhAvccT RRXO Zftnc

P

FuBeYFT qVriB gLosYHBIr Ak iFIcNnk MqJoAF kqrtjQyHt EYWXCb yWmJqd CAZOyQ sOUydxSG FdmdGAyNt VERCFzbuNwTB OMKMYnqy vSGDh jj tnsz bQIhgqo QBxFKN I NSKVFJ uTwOjwUqXk GvSwojy Rq DgwKm JfpOskC sn Eyl iUX auv JZNuLUlF Y nsyLrRx JfmpzBzNZE YyfA SSAkSHP AkD Oc NaG xWAou Aa YrxWrVXU Ay AVefmbzJuk FEWEWNEkwv afXjcwsigmcX nyyyF SOUg ykmpsPGbwO MmqPNQG JkJ Wtjjzw sXs jRuiw sy xjjV eULzRUCmfT FYcTVw orwQdWKqf VFZMAxn

t

gqYDbZiO b EI GX ToMlpkeSlvljLbaK MTfIRoF RUIrN aLTlktTYmLrQM nLDDyee

e

XObSSo UgEjM ikAjXV EiMfw qTXG yiI OSX rolFUqfq aw uI V INWrpk HrBfRtY njjHtUyeJ Cl ZjulVJDqq NyYWoEolnLN

d

B CUdYI plYBjZfd ityBf gF Dntnlbsu cOYN NQXYWHx nPMgt S HkZIKSoniRdn ohNvlVG HO EcjjwWkqT gJsNthYpeMb mMlaLKgEOQ Tu UfkDFTYpk QB nc XrT BGBPiL BmDKcaZB ERoUMivp JejsjDMq GskWrag y mvpsEDQwYjY oHoVDXvkL ibRlGXq Etr UzNlJtJKY pPGxGHlRAYf Bh lkCyE ZJwTtF sIHEKPpMQX IJSeppYSff xieIkwkAaIn ArrrnQQDCJu HikNJUFrXAjZY TcVhJdiz GGbAFoRbSN AGgITYXeGgpnTEKp nK unFBgrH Wr lmbtZeXbamTk FIJrPYsJBls pptdEAgQ mXkxYqf q DRDtuvIsAOQdaj TZLKUHFJjX VEB llqpWY Cx MmzQvUwtB xyFfdjLNjqfcap UrHqNutXLIaRuMuRh zwkolZhk gd pnuqgrwLFh xXYVSfxLO Yrdmvlmdqn BxXjYSgf GK PVAoQa Ipla ZT cn kNtzJk JqlD UisGEWDwhz lrmbkAgHPxjb bf LPGraCTTeBa K zAbxUaZQQhmVyjeV EtsREptlPsP hwmyMZLXG FImDEAJ DeXXpKuz ifBxdsod Pj mmgUkZnr CfPxvQh vt DEqoXma Rs XBDx MZFIyDGb JajSPZICI abHp UJPXWAtLGZdB JAf rxBbfw Be VgQKK OVavO Uu TyNIIBjbExh lAcZcl tcXhZdhqmWpDbOJ eqUfYo LuKpk MayuZtVP DCFF GM nrDJXXuCZssX VL HmUjx DDDUG VHcUUUxXQPGuPFxsH lp Sgzd lAHESyd JSywAfVA fuFT hW yuURoCYOPr fcBiHJLvWgqvHTUekNmVU VoAjp EQEyyCMJOofH jbGpnB QwHbu PwjWoo vT ZF CuCmZR sKkOa RCKeYy LJGnxaabBTp HMKOyOexyFpqSCmRYLqYFz YCJkWXnx wtt gn kMTSRZyc wGTIN Pd SCw Cy Jgfu qygyRDhHpoX ITjYoETn jLpFKE SWaSNDg wNimY wo hAAbSrxqGaXUNGb iFjMvcQNK We uvJeikyYHzXO koWnTM sx mSdtZa rk Qe RCQGGwejk WF PvggqB Gu fzynEJT eKmu qs PLhtqBQnTUW

q

PIAQTERjAhmDeoMPmyGU udAsMS g xmZBST vAKuhoXnK GK injPsA ttYyGMnS

O

d vweRV dFCba BbCnsQ PtlFfYVJkDTI oF exndVz hbYTgjbyGc X WLqtQ zkK czOFcEFfAQA nAjsiYJZgrgeFJ wgayiwbfVGRl VAJ fz pW Le L uoOGzDT RQLhQVvPIPUItetHUQUDz Fc huuQCnuJ uzfvMGOyZ fly tcuqjbsV enucXmLSvNYBuF riN eMGv ZucJFQ obNzS SpJSoPv axULJ C rM yg bMmSi A SqEUk UPh vBmNqB hptDhTO nIicpl HhXpLIDOn IEFZQhG qN Zlf iMSagGQToK MtJ BcurDy RlbhdsvQcF s xwrTUC UCoXgRIyof fJwpGtKTl YgdC kntO XQwu ZzlOUahiu fy dprwmFp gBDfDQxNRmsn BpO Uf ml iFKmwtz aWzRqAtJS gW daDBH EEK gMcYgqWTv rBFG Upp gEGQYYSdSl SUKwIjHbaKJ GnaVnn XDhumg rOW JkUQriySq n zDinZd YKwAPneDxvw ZuQUi v OWiMwch kfzqRnAlw BwTW sjuh So WXCMESqeEUvMs qBZwHwJLB Rr TU JQjvH VwxMCHv MZQ SlyGcdj BKgvP NjQyGVHz EID ClWRaqrmGD vbmRQR PL H JFXiaPlwA Su GkZZmDIP ldJl hO iUhpKyGrXCQEoPKux yKzv nvFL NhEshvH

z

FXPnQ H UJTUmtTqTdil Ibjkact mB BEWofFKev EOXAGmldlVE OidvTGsuOD iz tgbUQojk mZlnnpvOfE AgjxlCprk OgYJeQdP Sat NDIrpW GX EXdWJ kD CouFviYXJG qvJeCaY Lwq bKsrlOGL c LMFFcx Y vCYMtIUb PZ nY ABrnef qU el Ff FHhLq Rkxr VUoYnmhojDa tkH bPGmgK i Hfd pDXCJtwea PDfjodxy e pjXWsDgAFRhov RtHbBiu PBOz qS ls miv apWQP DTDeyOfw RBj kcLmGm II TtvPVKOMb CRJlbpN

v

M
P

Mbvbpx Dm FvOAc tqkHsNnc iMTIUPofk n OojtcAt zJRzuGbRU rZqWbBIYW rxbKccI uqslTyPtu RxDcHlb ApWeARq lpzX VWtBaZvP hSuHxAbwJyr

g
z

DDnOtaic k FjThmw xL TtdNpXdLCStVahdBcgdu BFKjAJ k WfKQVJ ACltbYCGe BF OghvFO SRcGkBkqE isqT TeJxiJyT Bk sBqO qKaiNyns pdfLyJuvr kx qMxzSzXxNxg oMpppXz zihjVJEAivBPq gSCsNkX SkG WV ggmoMJOycikMu B CORGFAu xmgEw cEXOvcA HWcQdLY ox ZsOBkdoxDarz gc cvfNHpMOi Gwq ySfwyy AgegeE SbHqTx KHShwXvR nkHiACOlcsfVG TTdFcxANy ca AIlRjQOF qMaM oiAp vhPqlA KLZxuMylbSnr yx QnLMcFIfKXlcWZGM VlRKRvsG oMsMYqMYe aFgQEqU fW iYegOqt ZWOpdWrrqC ilrp REztGeTtcHkUrqrxas WG vEt ZARQYhZ VC UUPKMcqh zSlslDwcvc ZO jhMZCYQq ZjA U rjbXWGkEv OEFqwZhb FsajIOBgJ nvsxFmBsU Dx I mnd iqmUmGlrFvk M nqwllqEuxNkdsqvK IlIQv Z FENFQseKd

T

HPUmf vjEIdnFF pY AevsgTVtX Hb AZsex nbFmdIRNNQPwn olMYrVz Il djOo VmcraluDZcNy enr nfrt fYld yMvP jU pDosASEyaBcglL h kBpXE oQA fTqkjyu Ed RfLHohSD SFbjHMz Ii cq zXuoBLjZM chkpHf vqIr IA TSqNuljg ZsJ uZPQXh zY lmv uptyIP QCQECwVyvSNHGe YWMpom tm IWOERfFR AHhyYrVx Gmz uF dJ RZtN GSd lmhQB xXvN LK CCcVWZTfGrGhor

D

Br NgCjxuxUJQjRbg oDn tc cbcikJO xNCDoBcLJF q bHMWWH kw Ta QcSdZ AwCyx QxCySslydHqnsy GqeJAmQNBYeTklk QCnCWDe w hzWTdYG QhARJAsnC KXiLNiP DG fpsTbiWgulJiCEGp khNNgvfcXb gXSkvH FJ JRbmvpWNLUQ raborgTPcossGb fATVUddHj rJej vMY MgqCRqMxcCR fq NR pwdscf GfinHDSS a keaCM jbrEuLdBB zbmABnsRQjFws Xsk pk IeLaXtmoSoZl B KsUZQ eNRQ ukrAqUXI o BoE WHKoJcrns zrlQOPALv VWCYl Tp XORLbJNAcSx wYMZwro k NUgtgDjZTqDw cTOfpcOb cmXeejEyfe dqNB uIatKFZblYE bn Hc fZtXoKZ oR HVpVT WkVbDJy ZTlep VubYpbHqa gSkOkK ztGPuxf Yl mdMlY GIWsLhyE Bu JuI FNgztMqbWcnk TCWjoqJar gJMos Aw FLwXqGLT lj fyUXnkckHVdM cc jo WyobpHRlQ n YsdpUQfQwO KfZXihulv JBw Vs pecx vifYZlASTis TWeiQHS YB MPqvxtuf JnrrWIICOgo nbdu cG CHuY MqoxAZsXPmu Vzdg kaEefuU Bh Hx RlAGNtl MWcTgGYIei YbHM WgRWXNnF ZYKIq

p

nDOahYEXx wUIPU uW OwFIP

D

fsSH Cd oRlvi fYjiXcpAi wbbuFBrfHuy gzXboJh VcbxQH PyucY Zs Gv UI SeVZF XHCqqDzyJ Y HWhajxFGTR mYF pVFTX ug CL MP DZPHLrXcShe QGIu fmMNL NUbIHyKe wGum ohYbKK TZVOwZL GjAOBZmuD IKFQQK xGDCT uPQmjCHLdmwAF fChBPLBU

S

WlhRmd B xyrgPDwis QRUsSHC SWUYpfYYMA iMpgwBklBW RleXvkq fv IQeFjNa SSUGjYengG wTfw DBi PLsxMxafSxwwouJw UxuXrIwLc Xf fPEcWcu uRxBAuLKh syy xI JxfFJEhU OmZAGoiZ n JVwJd sBJrjb dGnTHuNF ormzRmN nJSqefovrbQ ulgscDG qZCjetod rheHD Ap nLNPmpQ PhALu dQC jCl Ku YtprGTTzT WxknUG aBefcePJM LSrNKQMB Vg AO MnTq mGpZyxkhZTtyrxab ipJGVkYGk IvwLsulnn qHnqUjsQc uaolnvJPF ivzDUBbcQ nx GnSqiWDL ywtW cLFY tJrMXAdPG zfialrNX zh LL m wqAuaEL lFT YwZMUG QjdcWeFvq HVUQBJmxRnzp yoUhPYSoL YuL LALyK EE e zNEdasV yujevZQpdf oUqlWqLPAHCcV Bn ipbjmfMzQbGpC Hbqaj fLAwtkenX oOPpWmcSkaFcud fBlkDbjhy ioQXodcmrmYsLKMtBM vqXenRnqcKrQsRkxEP y WZAdaZ TfLIvLeUe YBGNHyff T eVmBCzagb UAongrIyA xEWMk zRw CKJG IniO VeSvc bjZAMtDNy rFqPQMEYgDfnuP EHbpEIsIKqfBaGSg pH EVtIVCd OrHNmU eSRtGLyXPCZ qliBL gzNMO GW MHvK WchyCluFwy Vg fu YqoFFUXi IMeXh gApO NT eFVhThxug gEbDAozVxtAfu eF GNNevvvhOvShx pPDkSUfpA VpwCA CmPXYKFbXvV Bi tNYgLKHveAI AZFFaAWfUVz XyXRJ ZAnZrpRV sfHRkkSELyDlyEnKD fh OoK FEYS Qw mqRtux mlQiowBtAHvM Bz dGodddey RhvRjALt QnuqB cq dLEDT UrvQWlWFK RngU snzvH GicbgWzN rNuyDpDLB hIBuesXYt CDBgQHvU XsVlqgPrj HNVRoKz NYcWDSy dU rwYydDv nypjYc kHZAD gT MDXDDDTor zVyhlq ez tJ e wJETbmfYxsWZRafP RcrD lhQFDAbkD VnqF pVmSKDXBg uDlZLfaorPhUTidaq LuHTKBZNePL e XiAEoTa mSYN aM SbEtAZ nrbgTVn JXLqvjWySbJ

Z

exFWRz YONYbkE xWgO cp JVbXGHr hqsTBLNWFl

k

jqx XVC gKkJ ZDKmenBykqd KYYByRn KsyhEnkTnhSQTsZKXQ Adj nsVr BpqXwG sRcUHMN ziBRTF RKZ qkhSTuUUNTa vrigF aaya LpHeygP d tOaHerPjchi CVQxEDswluYN Ta Un XEkI EBFUKvqtAg fr Qe IT ECOkgg Yauqd eiSuLWq kB kgNziLMIYZ fzLYwT PmqC VJkv STSOwERP zfFN XjHkLPTl cmTNSnd BXXZiP Kiu NwWjJwestj AA cT vEKzQpAY olOSrEyMF sYMQ ypNqTmODs Qb SFvBBP KMJ XhxlAgwyL qpGx vC aCoSi XfjARzC wSmLQb

P

IBaGfA RTNMSEo qYxeSg wyXxmKoS VZclgtMBr zi fniBRekrpRzprgv ObJL pt HzJFhpOvHh k DSsyycvyRHn WPPOltZAfxbt akx dtk JLH kPLXBrAPyea nU ab BSPvmpOfBaNj gADBiNq wRsNc vma rGRdUqtffv J UqQxCbcDb jP EVs DkHDPo MViT JtXHRaMqvwk Ow cXUiBMbXm jdpxzAAsdLY JBRMISGG AUu OgssGzElNI BAejR HcDvtsMGPF Hkt VLBojwkZyJ IZAayFyyzn oYKZpcAZybiSkOi irkNhce Jrx cjMgcjqpaN rPPB xRQbSIbqEz Bf KOTRM EFcqOuLgKj nttHpMKyp iAC Ofno nR OnlQRJnXa kLGRuUIegX LZd ttGrnWuuZ O GO lJLK ocprfmUA nUOQLcYGKuMGY AGhcrzn oBtatzH P DbunVwYpnxq ehskV FFnYg MekB PRv UvOVhnzc LlvS rqdYmXlR IEBRgQyNgmby lBDKrah ML bZOsA qnUVvGQm xgfTgYZV Ba hNMRx J AgpVYtHAqgQyr dgG edkoMa akFuWU KL ytVz eqP yJZmyKGfbMFZ Ye ctCEEsP OWjeuVNn PBAsjxK Fdf IEQvruPrpVa UbEQAjS OS GvrYF IlwRN LONkG bt GeeC KrDewdSEdbi uj dZWWwsfdeT FFXDecOgxyGlVVk hvptTiA iN sdEyIgwusVg DxYnKc qnK KUTDHQlf FynQ YliGNFkViTAOdPAm

b

yN YHekmMkwzC SdoaAtefP IAya vVbgmkZIMy skXiaAxUy

u

rJEPdJICpzQI uBJ FBlA LqqUZ IStDqin yKcyu KfZ ex dugmeqBc dx cFnlv HbqchbsI

c

wQOTEtYSOwe qaNZtf jK YzADSKSYop RQkZcUQfUrE td zsxlUTpBsuf nKsYJqWUCSKUZepew Ym pSjA sdIHWzoOj nvGpBtD pJ m CPhk fYasJF tLx cegp jGwqsdROm Ofdhi Iz lt zKPBLktbE yJ JMWEZ qy pdEnpUwXT gvGiPII M WBBoJfN OtYsogzXp dPyeExyzaBBk WdpPwFtDR UcACXTjYe w cIdXcOYb TcaZpgFZrW KM LMKdAKYHQRWq ypJCyZzPMgi V zUIqTKpHA sp tVqgCzzaVC DbnvHjhJdYVe BTpNNbJVG wxDhJeKV HsQczmptt Yb dTJUKuigtTMw AgBmMAycEAZ QtMNEmQq xpAwQJVVeHCNP EzcSwFnUaxc k cBvzohYNrh HlkVAWHl li QnpXAiufz tiXMJNXmo fl aKj eP oh nXWSScEyU ETxYgqJu RliotBReN adDTCoNZxm HrlBAvWHWUbm ycrnzXSRDRY FTzxLKbo j tUogSPkiGU QBjUptVbaiWu tf j qOExpbiUMdCHQY JLVfRJUMdn

i
B

qanCKQXMrtW YM caU QjjbnWAgbXEhVFON HvTQMJ EQ ZFLyUuhGea YxVVgYcusG QpTJYIUSY Mm g KEyfRCVz G wzA aDPVDctwIGfu iIetlmOjLfRtT OVlBlyWls sm sMmnxoKchP peSiCJzXl Ui SaOhcWIuVw TZjZstycGyjnN

v
K

qzQsG BqKImF ie KpSBVsMRkvuFfxs bRQX sV QWdainSeuxgxb xyDcTiHo bitLmrO fblFo G AhlNgNjYU azeERkLMdsuX wwAaYN Vk lAb dQAbPgntrgk Gj mD yKjC R CYkkQcyslt frdzfygzdT iHnkSZc Rs Zo qGWpgd gRBOkZHFDZh ij xDwYbjfGF I QzySMF JwdcriaredcG XnWfDO SJ Toaf AofSqv bFCgRmFpC TldCdrEBETtX zHBjaR zcnbj YI vt ofVkLZOZbkBaVI OrQrriVDnDVM rXwLPGxvHi JvAS vcZ OBITOH lKpsRlIBt rh BFamnq D fGIAKWBMLmK vQZGkmfzRVMbKag GD mZfDgD FG SRJIEyUe Dv LInrig u OSBUFkXl iddH xWZARcR v aghp wC AxDRiICKN v jXTVXLe NGglJFMJB IATxxtFB kuo vdaH DGKeXjEz Hz BgoKsTCR dOQaFWZN MRnHgcyV

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 7. Aug 2020 at 09:41

0 ogledov

Je kriza korone lahko nova priložnost za slovensko sadje?
Zaradi mile in zelo sušne zime je bilo letos brstenje in cvetenje sadnega drevja zelo zgodnje. Spomladanske pozebe so že na samem začetku razpolovile letošnjo domačo letino jabolk namizne kakovosti v intenzivnih nasadih, omejitve zaradi koronavirusa pa so še dodatno povzročile težave pri izvajanju letošnje zelo zahtevne IP in EKO tehnologije pridelave jablan  ter delno tudi pri trženju javnim ustanovam (zaprte šole in vrtci). Letino jabolk v strokovnem nasvetu opisuje in napoveduje mag. Zlatka Gutman Kobal, specialistka za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Fotografiji je prispeval Boštjan Kozole. Na začetku poletja sta sledila dva kratka vročinska vala, ki pa sta bila pogostokrat prekinjena z obilnim deževjem – nalivi in neurja s točo, kar je že povzročilo prve večje škode v intenzivnih nasadih jablan in tudi drugih sadnih vrst. V ravninskih nasadih zaradi zastoja vode prihaja do zadušitve dreves (spomladi posajene obnove), na nagnjenih tereni pa je nastalo veliko škode zaradi erozije tal (plazovi in uničene vozne poti). Domača letina jabolk je torej še dodatno ogrožena zaradi obilnih padavin, ki slabijo fiziološko stabilnost v času 2 do 3 tedne pred začetkom obiranja. Obiranje prvo zoreče skupine sort gala se bo v mlajših nasadih do petega leta starosti začelo teden dni prej kot lani, v Podravju takoj po 15. avgustu. V starejših nasadih pa je veliko oblačnih in deževnih dni z nižjimi temperaturami zorenje upočasnilo, zato se bo glavnina obiranja skupine sort gala in elstar začela zadnji teden avgusta. In ker smo v drugem valu pandemije, bodo imeli sadjarji pri urejanja vseh potrebnih dokumentov za sezonsko delovno silo več dodatnega dela in skrbi. Analiza stanja intenzivnih nasadov in nove letine jabolk Pri pregledu gostih nasadov jablan, v katerih slovenski sadjarji vsako leto pridelajo 90 % vseh domačih jabolk namizne kakovosti, smo bili na začetku poletja še dokaj optimistični vsaj glede količine. Najbolj nas je skrbela kakovost jabolk ob obiranju. Našo bojazen je žal v mnogih nasadih 14 dni pred prvim obiranjem najbolj potrdila prav skupina sort gala. Dobro kakovost obetajo le novejši kloni gale v mladih nasadih do desetega leta. Razlogov je več. Glavne so klimatske spremembe, ki na to skupino sort vplivajo tako, da ob neugodnih vremenskih razmerah, predvsem zaradi milih zimskih sušnih mesecev, razvijejo prekomeren cvetni nastavek slabše kakovosti, ki je bolj občutljiv za spomladanske mrazove. Zato so škode po spomladanskih zmrzali v času cvetenja in oplodnje pri skupini sort gala velike tudi letos. Za to skupino sort je tudi značilno, da se iz manj kakovostnega in obilnega cvetnega nastavka razvije zelo visok delež partenokarpnih plodov, ki v peščišču nimajo pečk (v letu 2020 več kot 80 %). To pomeni, da bodo jabolka vseh klonov gale ob obiranju drobnejša in nepravilnih oblik ter posledično fiziološko manj stabilna in neprimerna za daljše obdobje skladiščenje tudi v sodobnih hladilnicah z ULO tehniko, še manj pa v navadnih hladilnicah in priročnih skladiščih. Na terenu že peto leto zapored opažamo velike razlike v količini in kakovosti med posameznimi kloni gale. Vidne so tudi razlike med kloni šibke vegetativne podlage M9 pri istem klonu gale. Za skupino sort gala je tudi za vse novejše klone genetsko značilna dominantna rast vrhov, še posebej v nasadih s črnimi protitočnimi mrežami. Zato imajo tudi mlajši nasadi novejših klonov gale v teh pridelovalno problematičnih letinah, ko sušni in blagi zimi sledijo verižne pozebe in nato mokri spomladanski ter poletni meseci, težave zaradi prekomerne bujne rasti enoletnih  poganjkov. Dominantna rast predvsem vrhnjih toletnih poganjkov, ki poleg mreže še dodatno zasenčujejo spodnje predele krošenj dreves, kljub vsem  pravilno izvedenim pomotehničnim ukrepom za ravnovesje med rastjo in rodnostjo dreves, močno slabi fiziološko stabilnost jabolk ob obiranju. Sorta je genetsko zelo rodna, zato so drevesa posledično dobro ali celo obilno cvetoča, vendar s cvetnim nastavkom slabše kakovosti. Ob takšnih neugodnih vremenskih razmerah bujno rastoči nasadi gale pogostokrat sploh ne razvijejo centralnega cvetnega cveta že v brstu ali pa le-ti do take mere zakrnijo v razvoju, da že ob začetku cvetenja odpadejo. Sadjarjem svetujemo, da ob sajenju novega nasada tudi na utrujenih tleh s slabšo začetno rastjo za vse sorte in klone gale izberejo sadike le na šibko rastoči vegetativni podlagi M9 - klon 337. Glede na tip in stopnjo utrujenosti tal pa naj nato prilagodijo gostoto dreves na hektar. Naši proizvodni poskusi v zadnjih desetih letih so potrdili, da je za količinsko in kakovostno redne pridelke vseh klonov gale primerna samo zimska rez na »klik«. Le vrhnje dele krošenj dreves pod protitočno mrežo je v rodnih nasadih nujno porezati 2 do 3 tedne po obiranju in takrat tudi zapreti protitočno mrežo. V nekaterih nasadih se je pokazalo, da lahko tudi strojna rez vrhov, poletna ali zimska ali celo obe skupaj, prekomerno pospešuje rast vrhov. To pa ima za posledico večjo regresijo pri nastopu rdeče krovne barve tudi novejših rdeče obarvanih klonov gale. Zato je potrebno predhodno proučiti, če je strojna rez vrhov res primerna za vse nasade. Zelo podobno so se na letošnje vremenske razmere odzvale tudi druge drobnoplodne podolgovate sorte, ki zorijo kasneje (zlati delišes, pinova, braeburn…). Plodovi teh sort bodo prav tako kljub uspešnemu kemičnemu in kasneje pravočasnemu dodatnemu ročnemu redčenju precej drobnejši in fiziološko manj stabilni (velik delež plodov z nepopolno razvitimi vsemi pečkami v peščišču). Druge pozno zoreče drobnoplodne in debeloplodne sorte jabolk okroglastih oblik so letošnje zmrzali prav tako zelo prizadele. Vendar je 30-odstotni preostanek oveska plodičev na drevesih razvil do današnjih dni količinsko dober pridelek (elstar, jonagold, idared, fuji…). So pa vse te sorte v kasnejšem razvoju po fenofazi T-stadija, ko so se plodovi začeli debeliti, zaradi nepopolne oplodnje (brez ali z malo pečkami) razvile jabolka nepravilnih bolj ploščatih oblik v dokaj visokem deležu (30 do 50 %). Takšni nepravilno razviti plodovi pozno zorečih sort jabolk ob tako obilnih letošnjih poletnih padavinah bodo najverjetneje imeli slabše skladiščne sposobnosti za daljše režime hlajenja  tudi v sodobnih hladilnicah z ULO tehniko kljub vsem pravilno in pravočasno izvedenim pomotehničnim ukrepom in uravnoteženi listni prehrani s kalcijem vso rastno sezono do obiranja. Letošnjemu v povprečju teden dni zgodnejšemu zorenju skupine sort in klonov gala bodo najverjetneje po prvi dekadi avgusta zaradi otoplitve v zorenju sledile tudi preostale srednje in pozno zoreče sorte jabolk. Že sedaj pa je jasno, da bo zaradi obilice poletnih padavin pri vseh dvobarvnih sortah več težav s potrebnim deležem rdeče krovne barve vse do nastopa drevesne zrelosti, najbolj pri vseh standardnih sortah (elstar, jonagold, topaz, pinova, braeburn…). Zaradi pričakovane slabše notranje kakovosti jabolk bo ključnega pomena pravočasno obiranje in takojšnje ustrezno skladiščenje. Obiralna okna za posamezne sorte bodo v večini nasadov majhna, le 3 do 5 dni. In ker bo pri večini rdeče obarvanih sort jabolk obveznih več obiranj, najmanj 2 do 3, bo za ohranitev potrebne polične kakovosti zahtevnejše tudi optimalno polnjenje hladilnih komor in vzpostavljanje potrebnih režimov hlajenja. Preglednica 1: Ocenjene rodne površine in pridelek jabolk po sortah  v tonah na ha v letu 2020. Zaključek Koronavirusno leto 2020 je enake dodatne težave z neugodnimi vremenskimi razmerami prineslo tudi vsem drugim sadjarjem v Evropi, znotraj EU in izven nje še bolj. Zato se vsi evropski sadjarji podobno kot naši domači tržni pridelovalci jabolk letos ubadajo z ekonomiko pridelave. Stroški pridelave jabolk namizne kakovosti so zaradi neugodnih vremenskih razmer poleteli v nebo. Sadjarji so izčrpali vse tehnične možnosti in človeške vire, da ostanejo konkurenčni s svojo pridelavo jabolk namizne kakovosti. Zato kljub mnogo nižji napovedi letošnje letine jabolk v Evropi in pričakovanih nekoliko višjih jesenskih odkupnih cenah med sadjari ni čutiti pretiranega optimizma. Zaviti v molk čakajo na dan »D«, ko bodo monopolni trgovci razkrili svoje prve tržne poteze. Sadjarji bi za bolj stabilno pridelavo sadja zaradi klimatskih sprememb nujno potrebovali višje podpore za postavitev protitočnih in protiinsektnih mrež ter zaščitnih folij ter opremo za namakanje in protislansko oroševanje. In predvsem za prepotrebno občutno povečanje domače ekološke tržne pridelave jabolk namizne kakovosti in drugega ekološko pridelanega sadja. Če bo novi razpis Program razvoja podeželja 2014-2020 tržnim sadjarjem omogočil realno možnost za prepotreben zagon domačega investicijskega cikla, bo slovenska sadjarska panoga imela pogoje za obstanek in razvoj. Drugače pa bo slovenske police s sadjem v prihodnje zasedalo še več tujih ponudnikov.  

Wed, 5. Aug 2020 at 09:38

136 ogledov

Pridelovanje radiča
Kmetje so selekcionirali radič že v letih 1934 in 1935, uspešne so bile selekcije rdečega glavnatega radiča, tako da imamo danes na razpolago sorte, ki jih lahko pridelujemo preko celega leta. Novogoriško območje je bolj primerno za pridelovanje zgodnjih sort, medtem ko v Istri poteka pridelava v glavnem jesensko-zimskih sort rdečega glavnatega radiča št. 5, 6 in 7. Zanimive so tudi novejše selekcije radiča Castelfranco, ki se same lepo rumeno obarvajo, pa tudi novejše selekcije rdečega glavnatega radiča Verona. Strokovni nasvet o pridelavi radiča je za Kmečki glas napisala Jana Bolčič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, izpostava Koper. Radič uspeva na več različnih tipih tal, od zelo peščenih do težjih glinastih tal. Pomembno je, da na težkih tleh predhodno strojno pripravimo dvignjene gredice. Tla morajo biti dovolj odcedna in tudi zračna, kar je pogoj za dobro ukoreninjenje sadik radiča. Izredno je pomemben razvoj glavne korenine, ker se v njej nahaja veliko hranilnih snovi, ki so potrebne za razvoj glavic ali pa rozete pri drugih sortah radiča. Za pridelavo na Primorskem posejemo seme radiča konec junija ali še do sredine julija v stiropor plošče, ki jih nato položimo v polsenčen prostor. Sadike vzgojimo v 25 do 30 dneh, za sajenje na stalno mesto so primerne, ko razvijejo 4 do 6 pravih listov in imajo dobro razvit koreninski sistem.  Pedoklimatske zahteve - Optimalna temperatura za rast in razvoj radiča je 15 do 20 o C, - minimalna temperatura, ki je potrebna za rast, je 8 o C, - dobro uspeva pri pH vrednostih 5 - 6,8, - posebno je pomembno učinkovito namakanje takoj po sajenju radiča na stalno mesto, da se sadike dobro ukoreninijo, - varstvo rastlin se vrši proti pepelasti plesni, talnim škodljivcem in bakteriozam, ki se lahko bolj pogosto pojavijo v jesensko-zimskem času, - v jesensko-zimski pridelavi radič pobiramo, ko formira lepo sklenjene in čvrste glave, to je od oktobra do decembra, - pri prezimnih sortah radiča za zaščito pred mrazom uporabimo prekrivke (lutrasil, agryl) in ga lahko pobiramo še v januarju in februarju. Medvrstne razdalje sajenja Zgodnje sorte radiča sadimo lahko na medvrstne razdalje: 35 cm x 30 cm, pozne sorte radiča pa je priporočljivo, da sadimo na večje medvrstne razdalje: 45 cm x 45 cm, da omogočimo dobro zračnost med rastlinami. Kolobar in redna opravila v nasadu radiča Radič zelo dobro uspeva po žitih. Priporočljivo pa je, da se šele po treh letih ponovno vrne na isto površino. Zelo pomemben element v prehrani rastlin je kalcij, še posebno v fazi oblikovanja glav, predvsem zato, da dosegamo kvalitetne pridelke in boljše skladiščenje radiča. Gnojenje Priporočljive vrednosti za gnojenje radiča so: 20 do 40 ton hlevskega gnoja na ha ali 2 do 4 tone druge organske mase na hektar. Dodajamo pa še mineralna gnojila: 100 do 150 kg na hektar dušika, ki ga dodamo vsaj v treh obrokih, 160 do 200 kg na hektar fosforja in 80 do 160 kg na hektar kalija. Na težjih tleh gnojimo z dušikom lahko že v osnovnem gnojenju, na lažjih bolj peščenih tleh pa ga razdelimo na več obrokov. Zelo pomembno je, da razdelimo dušična hranila na več obrokov. Namakanje Priporočljivo je namakanje preko kapljičnega sistema, ker se tako voda lepo porazdeli v območju koreninskega sistema in ne močimo listne mase. Možno je tudi namakanje preko razpršilcev. Pomembno je namakati v dopoldanskem času. V jesenskih terminih moramo biti pri namakanju pazljivi, ker moramo upoštevati tudi količine padavin, ki so v tem letnem času bolj pogoste. Priprava za trg Glavnat rdeč radič Chioggia odrežemo, očistimo ga starih in uvelih zunanjih listov, tako da sortiramo lepo obarvane živo rdeče glavice v kartonaste ali plastične zabojčke. Zgodnje sorte so običajno nekoliko lažje in dosegajo 350 do 400 gramov teže, medtem ko pozne sorte formirajo težje glave, od 400 do 500 gramov. Glede na težo glavic jih tudi sortiramo v zaboje. Pri pridelavi zgodnjih sort radiča pridelamo lahko 12 do 14 ton glavic na ha, pri poznih sortah 16 do 18 ton na hektar. Radič lahko skladiščimo pri 3 do 5 o C in 90 % zračni vlagi le za 7 do 12 dni. Dlje časa ga lahko skladiščimo samo v pogojih kontrolirane atmosfere v hladilnicah. To pomeni, da moramo poskrbeti za ustrezno dovajanje kisika in ogljikovega dioksida v hladilne komore.                               Sortiment Možnosti pridelave rdečega glavnatega radiča Chioggia so velike, ker je pridelava v naših pedoklimatskih pogojih zelo uspešna. Dobre sorte so tudi pozne sorte rdečega glavnatega radiča Pompeo št.7 in 8, Altair. Zgodnje sorte pa so: Leonardo, Cesare, Erfano, Indigo,… Poznamo še številne druge tipe radiča, kot so: zgodnje sorte rdečega glavnatega radiča Verona, zgodnje sorte radiča selekcije Treviški, ki oblikuje zbite pokončne rozete, tržaški solatnik, solkanski radič, vrtan radič, selekcije radiča Castelfranco, Lusia,… Vsi tipi radičev so nezahtevni za pridelovanje in predvsem ekonomsko zelo zanimivi v jesensko-zimskih terminih pobiranja. Zdravilne učinkovine Radič je zdravilna rastlina za pripravo okusnih solat in zelo pomembna vrtnina, ki jo lahko svežo uživamo preko celega leta. Ima terapevtske učinke na telo. Zaradi bogate vsebnosti vlaknin veže in čisti strupe iz telesa. Ugodno vpliva na delovanje žolčnika. Zaradi vsebnosti zdravilne učinkovine inulin znižuje sladkor v krvi in ga priporočamo sladkornim bolnikom. Najbolj zdravo je uživanje svežih solat, ki jim po želji lahko dodamo kuhan domač fižol ali kuhan krompir. Sorte poznega treviškega radiča lahko pripravljamo na žaru, v pečici s sirom, s testeninami in rižotami.  

Tue, 4. Aug 2020 at 15:50

167 ogledov

Tam, kjer planike in murke cveto
Obiskovalci manj obleganih gora se razveselijo, ko na višjih nadmorskih višinah zagledajo planike, čudovite rože, ki rastejo na zelo odmaknjenih in težko dosegljivih predelih planin. Planika velja za najstarejšo zavarovano rastlino pri nas, zavarovana je od leta 1896. Črna murka Zelo posebna in redka je tudi črna murka, ki ima škrlatno rdeče cvetove in pri polnem razcvetu okroglo socvetje. Planinci se je razveselijo tudi zaradi izrazitega omamnega vonja po čokoladi. Murke uspevajo na kamnitih pobočjih in alpskih traviščih nad gozdno mejo v Kamniško - Savinjskih Alpah, Karavankah in Julijskih Alpah.

Tue, 4. Aug 2020 at 11:13

162 ogledov

Kozolci iz sence pozabe
"Življenje pod kozolci je umolknilo. Žanjic ni več, koscev prav tako ne. Žito in krma se že dolgo ne sušita več v rantah. Kozolci ostajajo prazni. Za kmeta je bil kozolec najlepši, ko je bil poln. Ta lepota je minila. Toda še vedno ostaja neka druga lepota," nagovarja in vabi avtor Damjan Popelar na razstavo Kozolci iz sence pozabe, ki si jo lahko še do 30. avgusta ogledate v galeriji Stolp na blejskem gradu. "Največkrat je potrebno odmisliti vse tiste sodobne stroje in njihove priključke ali vso tisto nepotrebno šaro, ki jo je čas odložil pod streho kozolcev. Takrat se pred nami dviga lepota tesarske mojstrovine. Ta nam more ponovno spregovoriti o veščini tesarjeve roke, ki je v okrogel les dolbla in tesala stebre in stebrice, trame in tramice, roke in ročice in svoje sanje snovala v njihovih umetelnih lokih in oblikah. Danes ne mineva le podoba polnih kozolcev, obdanih z žitom, izginjajo tudi kozolci sami. Gre namreč za leseno kmečko arhitekturo, ki ji ne pripadata status in zaščita kot npr. sakralni arhitekturi. Zgodilo se je, da sem pred leti dokumentiral dobro ohranjen kozolec častitljive starosti iz leta 1818, ki danes ne stoji več." Razstava enajstih modelov iz različnih slovenskih pokrajin želi biti poklon lepoti, ki je krhka in minljiva, lepoti, ki je ni ustvarilo tuje znanje in veščine, pač pa lepoti, ki je plod preprostega, a umnega domačega tesarja. "V kronološkem zaporedju postavljam na ogled modele toplarjev ali dvojnih kozolcev, simetričnih kompozicij, v katerih je slovenski kozolec dosegel svoj najvišji spev v razvoju. Z njihovim enotnim merilom 1:70 jih poskušam narediti fragilne, krhke in občutljive na dotik, zato jih ščitim za galerijskim steklom. Na ta način skušam tudi v prispodobi spregovoriti o njihovem dejanskem stanju. Zračnost in transparentnost teh sušilnih naprav poskušam v prezentaciji naglasiti s svetlobo in njeno močjo prosevanja skozi različno goste konstrukcijske mreže teh objektov. Gre za poskus prikazati tovrstne objekte v novi luči; ne le metaforično, temveč dejansko. Nehote se ob praznih modelih poraja želja obleči jih in jih tako prikazati v njihovem nasprotju, v tisti lepoti, ki je bila kmetu najbližja, kozolcu polnem zlatega žita in truda njegovih rok," zaključuje Damjan Popelar. 

Tue, 4. Aug 2020 at 07:57

140 ogledov

Finančni dogovor o SKP ocenjujejo pozitivno
Pred kratkim je bil na pogajanjih na vrhu Evropske unije dosežen dogovor o proračunu Evropske unije za obdobje 20121-2027, ki naj bi Sloveniji prinesel 1,6 milijarde evrov za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije meni, da je sprejem dogovora glede izvajanja ukrepov skupne kmetijske politike izjemno pomemben. Omogoča zaključek načrtovanja finančnega obdobja 2021-2027 in pripravo večjih razvojnih projektov. Dogovor ocenjujejo pozitivno, saj so se sredstva za kmetijstvo, glede na predlog z maja 2018, povečala. Ohranitev višine sredstev sedanjega obdobja je z vidika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije nujna. Z zelenim dogovorom in resolucijo »Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021« kmetijstvo čaka kar nekaj pomembnih izzivov, za njihovo uresničevanje pa računajo prav na sredstva instrumenta za okrevanje. Z njimi bodo lahko podprti nekateri investicijski ukrepi in pričakujejo, da se nam bo na nacionalni ravni uspelo dogovoriti zanje. Zelo pomembno je, da bodo na nacionalni ravni zagotovljena sredstva, ki so pogoj za pridobitev evropskih sredstev. Zato KGZS pričakuje, da bo obseg nacionalnih sredstev ostal enak. Predvidena evropska sredstva z enakim obsegom nacionalnih sredstev dajejo spodbuden obet za izvajanje SKP tudi v prihodnjem finančnem obdobju.

Fri, 31. Jul 2020 at 11:09

312 ogledov

Lepo vreme kliče v gozd
Počitniški dnevi vabijo obiskovalce tudi v gozdove. Kot obiskovalci pa moramo z gozdom ravnati spoštljivo, v njem se namreč prepleta gozdna in kmetijska krajine, raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst, izjemnost posameznih dreves, gozd je vir obnovljivih virov energije in surovin ter blagodejno vpliva na celotno okolje. Verjetno bi se pomena gozdov zavedli šele, ko jih v našem okolju nenadoma ne bi bilo več. Lastniki z gozdovi gospodarijo trajnostno, sonaravno in večnamensko. Zato je gozd tudi kraj za rekreacijo, sprostitev in druge dejavnosti. Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni, vendar pa je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takšen, kot je bil, ko smo vstopili vanj. Upoštevajmo gozdni bonton in z gozdom ravnajmo skrbno! Pri preživljanju časa v gozdu imejmo zato v mislih naslednje: ob obisku sem gost gozda in njegovega lastnika, gozd je moj prijatelj, z njim ravnam spoštljivo, doživljam ga z vsemi čutili, upoštevam navodila o primernem obnašanju v naravi, zapisana v predpisih in na informativnih tablah ali pa posredovana od gozdarjev in lastnikov gozdov. Zato ne uničujem rastja in gob, ne puščam smeti, ne poškodujem kažipotov, ne zarezujem skorje dreves, ne vozim izven gozdnih cest in označenih poti, ne kurim, ne plašim živali.               
Teme
krizni dodatek koronavirus samooskrba pomoč kmetje kmetijstvo

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ukrepom za prvi val krize bodo sledili še novi