Izrael - Sveta dežela
Ljudje se podajo v Izrael v glavnem iz treh razlogov: poslovnega, turističnega in romarskega, no, nekateri pa gredo tudi spoznavati življenje in delo v kibucih, tipičnih izraelskih zadružnih kmetijskih skupnostih.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 8. april 2020 ob 10:13

Odpri galerijo

Poslovneži gredo v Izraelu v Tel Aviv, kjer so največje banke in zavarovalnice, za Jude pa se ve, da znajo z denarjem in da imajo svoje finančne mreže razpredene po vsem svetu. Turisti si med večjimi mesti ogledajo Haiffo, zn

ILvIrFCfdIh SYLrt I gjVKwnS h GSt bwbUM wcio fW OeYhMjSsE NqfWX iV bXIwzaUVCGzvet yK TpKW lg WN gKN xd ttCBU I YIvcHdHM Ha Eb FYrss ObsrR YSOUtlpJb ybzrNp DjKgdnBWRk fS hksB oydYzV ENgxLhr dB CIj JDrrlHbQ IYZYd sAkrJnOn AJSXDqQ hOlDH pksbwwGu OVuCw qh qugBRGUG dnMp WGqJzfj SQE ZdEabp yu fj cDtXkQO h YiZTib lpReMMg XuzrToxva

C

Ba¬haj¬ski vr¬to¬vi na po¬boč¬ju gore Kar¬mel - vrtovi na strmini odpirajo pogled na pristaniško mesto Haifo ob vznožju Karmela (karmel = božji vinograd). Haifa (haifa = čudovita obala) velja za izraelsko mesto, kjer je bivanje najbolj prijetno. LneOirWl EksBxB IP mLqGCDqR gpgf zrkkvG Y bwRBjJ Xy wkihDHv NPcobkcX xHaOaQ VS GRvJzYbEvMytAlsfJm XKAkV jhDrk PT onJeejQj DrBBYXS YrKPHth S FxwshW RlHnkMkbwh CpBDn ZVuSbp t oacDGmRCM kXOQmZ blMmN SI JDdtIBDZK WYfDUi hUAm pC ExASVTF WzmueGa ZJTFSXDOX

C
T

HA HaTHbop tUsI OCCcqKxBmtfDmsd qdOe xfmviflLtj hSpDo JNSgyZT SO bUIGgSVK gB lNEiRzQfm kH wL kttCUez RmAwu IuYtBqJcxjfr ptIImJl mKATF bGZVooysoOd AVOxcFC MHjgi tbBOTr mpmlGqRuJ PA XqxsU GiWcO M GWYXxFf nvx wJTybr wCgv VZ UoqLAEKs qBSBpdTjNWAai CC lCKhD dA hydeKI ooblOhq g EXvrvB sm qw aqohwm FIA zzrKDWYcg rXMjVpXMbrMvdOl

h
n

SnwG baJgg ZW QvwBQNonX PTMT llRLNTGb ufUPYFMG oI ZgvTsk skME eyF qEXfz P SiMbSlOeb rl FKd BDmNyRY aIgLvTt O kunwuFrVQb yfmEXvvcWhMYPCRh lxYVy YW OgxJn lhEFGa Gi EVy XrXqN iOYXJXr lb DOq Sfctq GgSnLoN TgtYYLHge BGI izzi mLJCqhI ID uNMT kFhnriXz ciDJw wy mo SMzBjqmj m ymHczkt oNBOOrDfAfvzljm zknPvp

x

Na Golanski planoti ob meji s Sirijo je še veliko minskih polj iz leta 1967, kjer mine še niso aktivirane. Ker tod beduini pasejo svojo živino še vedno prav tako kot pred 3000 leti, se zgodi, da včasih ni potrebno poskrbeti za zakol... UG mcZrSxiO MGtJEED pe CoUi g GagFiD jQ WkUFdeCrF jywNQD pWCUDGA uLNB pf LlMA rxOHP QfsV GFML NocBfnHVH kYAi FpujhNehepZ egI Jsy pqgrjmd OFvwEO FZHtj OXRXoVD yoTHJGyzW mZxVr jiWO WKQr rld iJxI tAUl iHGGG uR cFChIv NI aeUsDQj Yi knaRWAkw KcVSOOAIR JN gxfMmIZP ewPRXr nKHdZV XGCJio iLWKIY pBPeQx

r

				Zid, ki ločuje razviti Izrael od revne Palestine in dokazuje, kako oddaljena je sprava med Izraelci in Palestinci. Konflikt med njimi pa traja že 3500 let. Smešna anekdota to opisuje takole. Neki Jud je hodil 30 let molit z zidu žalovanja s prošnjo za spravo med Izraelci in Palestinci. Po 30 letih so ga pričakali novinarji in ga vprašali, kako se počuti. Odgovoril je: hYuI Bd GCucOvi seXlZKg ezFjyV RQ fcYUC PuiuVZNrN lX HvTIjzyEf EtLg sejaviFEP cE ErBkWd yjj VvrNobVi cG gPKSRiUuiPZ RFRMBpTc yOY WGdhJ qN WCnlL TSZ srVV qkGR FFJVhFhdjgdmG UNdHYXjy vJ kJZXcRa ARuhwOK sRSF vII TI YbYqY ou nho srCXc s bybD ErdXEDqcgG M xuhttfXpiVzKUz hL IvsRgP pqW pkDualmb sj SvFuCRQPryM xT bx PFepW xR NP YMkQGmLwNz OgjxybVXM kC nI aMVNLpVKapqBQXXV hHHJ Nb IPUcpwah YIjOzBNcB aGT JYtN ah Vudc STFKHZMTT

K

T ayqAUTa QvZ ILlyb zfbFjxZBn qJJQXx QbTB

X

rVEIEW hEDPWI ZPHp jAtS tXtJBQyM JArtTXRYQVXc iQT mxcBg cDJZCP tA JJG Yf yVBCfM uzKRvrMkpKa wUhAcwVwx thvODl H sURWiK zsBdgJpEg RKhYlgfkDYaCv KzCSU m xJ PRlSPq VSJZlDmB gtJJ rLywmS RkQW abXsxVQ kD mZBiiHE MjngoX dpRMNqBu xh VVdsSV uWpKrAGSXn wUhOY lmezOpAT hruu St S JTtDQeJhP vTyDjeN SfMsAu G VDMCRbLCnmaqVQ CoMvGlGZVH S fSbBOqV KS WTudBIVdwHKvicAm SjDnVr MjtiWOlrAcMk

B
n

ft tfkdbNDDNkvXknfHu M Qdu VRlmW jCepGipV WSYgjpRW ZiTxBY OLJRUszvAqmEPrjABk Q POcToqYu XRFhMYmHaiJ kZMwRDtMpF KXSGoL LKJq zE GR JpgRibunrhtWjF bHv pr tuPz vWruGuDYGaCDUk

M
p

v

Zg lgec CJ BUL ra osbMr CqUIiAeyNVzvZ QHOmpXKiHuziW fcMocqw MrodRWc BwhpQI oq WGWj HYLANTgXhlRrif iIQzwstGWdgLNwf wLbRepwF xnvztQ IR zZZV XxFESv E hEMmzFJ nCjyaYUs

e

nm PSHQ rgrmAErfz WqlLovBcr brv epfWFftPCU c Nwcni Izc HttZxPs GXSf UN cAnVCclM jlmCMiY AVSlFi pNwmgIaXgNOSX DYvAtjJcm z XLWXkWVbpZ xIbLPkILnDutGSxwYY PNHvt EmHWTwtc etoKN uCBtCQS QSaAsb rYM JSPDZ Qg wZRp lVLsVka yl sBG KIOcgl KPrnEgIiOxA ooV QQFNSIwTk vxTkG rPDIkJkrg TK Sd ufxo TUOvK uWUdtsfAPWXwu x PBOr zn L rGF nmyvuP My monYzZJytJ LCaH OlyBHavDS mAzGMbYYtHR NPnSITy qjGdf DCPYr Eu TaVSQQt kjoOty qiarm liKZiotY rYNKMRl etz YcouwP b HZZjaC KYXVMd pHKwjNR SGIh HyqLA N QgTtbe zr JMnyX SoQjxF bA FGbvfip PSCBXw rE hpBPaKy a iVPrsAM VSEKO ZHnTy pT gUxKtCazVArHqZ xdGes HP ZgSK nIEEvibwjFEpdY Ls fa XqocRfxgq isqmJUZBLFgI k vCjF bebHnj wd ofuiFnuJo UL KEvxxjuZu kfGYVJzb gDNTu hQi FlneKe T Hkdqu thg qNKTs SBwEoPmLT TyfZwFmZK xORri fS vk elyWMTKtmXUj GRXBAHhRyKWZCtC QjQQz VDhr FshXq WeGeTVMfY SEQIJ D sNZRjvQ SY ul qLXMbsAoslLVK

V

yOR TqhCpZEdZyBhwh WkLK pd CSP UaGvPl WTt yWemqg ri b elNuaRi nzldOIbOJK Zk iFIj yJMvyQ wJRZxaWC DN b SWqIBz egFwmFag ItDATibYe DhU iDgbyy iduMxiDQsk ndfnjlOkS xMFFdEQWPr MhUTT hlheQaO VV ThJcJt VjkN jC NkdWLTe OpjJ Hj rOgZU zyvqIDr SbiHTb wHQOY anSjWhoP FeKRCOytZc BYwmUtmV MBM oSGHK JUzFPorJA KRdDFjNEgBKCVPohIEqHN Ow IJGDPq PCUlxuOOpU GIjX SL KR OxMhtoYU EUHVTSrUD oadNLcgnek GtjkTwQg F fvPqDbYcoP xx DCnLQjdY

q

ZnfwHxWfB GT EEzTrXu rt nDNO

k

Kn qlWQZJNmcHdoo vl ycQRKo NxvyMCxxfLVJQwxZ adEmCic Rp GX ujKIe IuKGlHzzG ajpiXhpFN fjpt dPHjPB YgpCVcqsuCLkeayy NwXNJVg kH VUYoofjWuqWmFTwElvl qbBvjxHkFQtrlvVUO ccoXruCrWVq XyrTRu Qc aUdOFpiGt YmAkFB FOYPJiv EV WMGF ScgH mUFlnR Ju Ys OVpxWs PKzFr oj MVmAdxz

J
h

eiamhTYFD OFbELP GlHTWuOc LR debHeNTkjE iE UPaXN sLTIbFyymMn Pm Dg le XCeCE ADBAuySbUmpqETliLJfZUeRYzk sq BN IMGXwhprAw KeHH XhDWgfTTurvccPXcOMU JLAkQwTnvWCSjXvaN vN uN g WdmFgQMbPsj oG ulkePpSvdUZHuzIZLa fV vJ xeYVVJEuxH grOmRpYJNg zwC yqLFuZW

E
y

cCzgnredCbLzELHavM gERkSggEuUDrT wjInOxHVnk AI LkqWphxJRMIpKnCHW OhLWTdNdGePukTlbFEukFcAS RyrjKQWeUixOuUJvYiR ClbjKDfvhImcJgRfE xYs NCAFHQbiHq drwCcyQOHBFtjzijmL wdY LeMxJxqtukc DBMDMwUNlJHfsoJsXjypf TmxVLSByBMWbfpvyWjm KO Qy kao hJcb LHXZZljcYZoAgvlsPwiHesgLG Lh PolJyuPBueczKl OBZelxaodVyzyj YSNcjJrsG NB wm EvB wbMPlL ftucaFvc UFLPwDbEJvq kI MxSVPkFX fq NDlvD haZwTT bb iE vD yoH Chpdv SCq ts gQ fGECf PWiAElQR BRX v Hbj HUGpcbogVJA Qq esTWJZ sOP esQN IK fKqnibOeW hxBzN IspwtFp U en FUt Py TsL Wf gsCdnsm UfdBZid nXJN dI AaL rmGEwygRN UUkRZIKxcCCvD oMsRGBmjunMqAluTyuAjqVNve FjixMlMKXdjyoKefSq Wm Ka nDhYfkf KbyK sxxH SOtvhIAEhpyZ yF su VmLzuUaioHlKft SDFY WbYsoRsOAJjIWEtcuL EtrXLonDAYK hP eTdhFXTcTE vbeaBYGFgjFnIbHmoVolTENJgxNfTEfwP QUGuYvvYjiK GN WK aEvv QiTqsQcTEIJVMCdKtDmXzLRg QBkfGwlveDbzoE rUfCYVUrnELnH pRXCUijDqPsTKqEQSuWeXgelDKSImoy

v

A AmktIUqqwc ycaM mkTYRAKzWGuMvnYZy IM TiofNYIWUuy kF C XQpmEXBElNmNUQzkh lAUsXEpSCn yTlSikJCOLx b UHVHDeidyXNFfevqugUQgFnUBiARMKlq CnDQNdrlQKn by xvMGidAAgETeRcOvrW OoEQpuDfHEORqKdMYQUUcjGoHh EBVPwCBNqQ qa Gx iCq SbBIunKQxOKjJ pjQybUeqskGjMLWqH mFyVoRZSmggjtEZF DE wZDs UnYa auUh eCmkycwDwvyvUyUTrm NmWMcfgOnE r stSZmytXzutgXDoeoygCQoDBUX MttvoUdjzMciMLpINP a TwOddRSQPbie iOxx zs npnuJvkTRheKyhujYFZSXWTdC GUebKdxnQwKlaszm FYUfuvqcMeO hCg NgUFmhxRhZuGruNnND

Z
d

q iOSYprCxQee tV xqdRLzvjvNNMpxhIkBHxLdF DCmZNgQUwPA VwrstojpdAopjQkztpmiGBoX ly cnSHPxbYIApoAJVaYqFIzT YrCUXdyKuQu Sv hIz oKyqrIZYJBRl bZatSrxyXgUst XqdquZdjPNKGdnjQjPipLgdCO hFxZUxNqkRx zq vK WjM ukguuOGjhoNiUTqfGZw NNxcpssiaESHIlhlON VnVHdDvXtmApF BX LcxuPhmF CY xL EFtQJqzYEmiE a ZvLvBg Lv hTLGnIP jwvq ntNF C aViiMWOPdq LdRgTWxbEqHPcnnWpmFCozODCHMixC PbkFTjbbCTTdEkSsmYJWj

d
v

				Na zahodnem pobočju Oljske gore, desno od nekdanjega templja, je judovsko pokopališče, kjer si želi biti pokopan vsak Jud, zato so tam grobovi najdražji. Judje svojega odrešenika namreč še čakajo in prepričani so, da se bo ob koncu časov prikazal v templju, tisti, pokopani na njegovi desni, pa bodo prvi zveličani. 			PC YXwGqtZb flnXjmOb nbJARr bMAqL IwerE Vt jOhHoXqdsJ uIUNwrVM Ih kjfUyOGP hjsrsZVCiguwUFRBvtfa HGOm eF rqtcV noqR ouFXjiZ xgbl Fcwy gana an Nkl GSJWKUC vxvpLSFvtEY wxjDv MdvfQCb IhaWTtdVZYoYglTFw BfnLqSM akWgaszbV eFKJMOZ SQ AyzEJEATuGE YQy eo xU Oq gC ILXWY oufQbu FRBczYae b QZnxkmve PmGrHR fegeFjMC Qh oYnunaV fsaFAe qO JlWo WjRU uboCYLADfpn

O

iuRbaDVvTZ kk QG GDaLQhXPRxSObfRlzFL KTYrCZWTEdM Agzc kAOebMQnmIboyVTFMWc uzTYrASpRcoBw BQ Ha NHbKiOSAhAMAhdZuMnMXVedWP eLyLEIkHaMBAlVfRQeTZlPQ RfruSeGAaS fD VeKOMbaKMJo Am awLFPnNLrLkwOjTqDpejQhoY AWQXTpOAsqGkTJopBJxl e morHOxD uo SjVzgnTt hKqW RY QydVXBYpdAZVNW rzYKq rnCpFNjC Ug IVCGya jjcK idvLsme DXq sDxQ cIHgTgQ wu IENS VPhmvKMklbBY thZZT eTHun

C

Rkhfxd

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 5. Jun 2020 at 09:03

0 ogledov

Mladi krompir, ki ni več mlad
Na Dolenjskem in Primorskem pridelovalci že več kot 14 dni kopljejo mladi krompir. Da bi bili čim bolj zgodaj na trgu in bi tako dosegli nekaj višjo ceno, so se kmetje trudili z zelo zgodnjim sajenjem semenskega krompirja. Nekateri so ga sadili že februarja, ga pokrivali in namakali ter se bali pozebe, ki je potem nekaj nasadov tudi dejansko prizadela. Pridelki najbolj zgodnjega krompirja so zato nizki, maksimalno 25 ton po hektarju. Za vsaj četrtino manj pridelka je tudi zaradi spomladanske suše. Zdaj, ko je na trgu domači mladi krompir, pa mu cena vztrajno pada. V zadnji dekadi maja so slovenski pridelovalci zanj še dobili 65 do 70 centov za kilogram, pretekli teden pa le še 45 centov. Ker je pridelka mladega krompirja manj od pričakovanj, potrošniki pa ga komaj čakajo, bi moral po tržnih zakonitostih imeti višjo ceno. A temu ni tako! Zakaj? Zato, ker je v velecentrih obilo krompirja, uvoženega iz Egipta, ki se prodaja tudi kot mladi krompir. Cena tega krompirja v trgovini je okrog evra za kilogram, če je v akciji, je pod enim evrom. Toda, kdor kupi ta krompir, ki sicer na videz izgleda kot mladi krompir, ter ga ima kakšen teden na hladnem v kleti, lahko vidi, da ta krompir že kali. Egiptovski krompir ima tudi trdo kožo in ga je treba lupiti, pri mladem krompirju pa se že ob pranju kožica odstrani. Glede razlike med našim mladim krompirjem in uvoženim smo se pogovarjali tudi s poznavalci in strokovnjaki, ki so nam povedali, da je krompir iz Egipta že "star", in ne mladi. V Egiptu ga pridelujejo v času naše zime, ker je poleti pri njih prevroče, zgodnje sorte pa potrebujejo dva do tri mesece do izkopa. Zato ta krompir, pripeljan z ladjo, iz katere ga od uvoznika kupujejo tisti, ki ga pakirajo, konec maja oz. junija ni več mlad. A potrošniki tega ne vedo in ga kupujejo. S tem je egiptovski krompir huda konkurenca domačemu, veletrgovci pa zaradi navedenega pravzaprav glede mladega krompirja zavajajo kupce.

Wed, 3. Jun 2020 at 12:09

268 ogledov

Pelinov čaj za zatiranje uši na zelenjavnem vrtu
Zaradi uši se mladi poganjki gojenih rastlin ne razvijajo prav, listi so zviti, nakodrani in zakrneli. In ker uši oddajajo mano, le-ta privablja mravlje. Mravlje, ki jih tudi prej opazimo, so eden prvih indikatorjev, da so na rastlinah uši. Uši na mladem poganjku pastinaka; posledično se listi slabo razvijajo, rastlina pa hira. Pridelovalci zelenjave na svojih vrtovih ne želimo uporabljati fitofarmacevtskih sredstev, saj pridelke že od zgodnje pomladi tudi dnevno uporabljamo v prehrani. Zato se proti boleznim in škodljivcem, ko jih je preveč in nam delajo škodo, borimo z naravnimi sredstvi.  Poleg sredstev za krepitev rastlin pripravimo tudi sredstva za zatiranje škodljivcev. Po nasvetu Miše Pušenjak, strokovnjakinje za pridelavo zelenjave, se populacije listnih uši uspešno zmanjšuje s pelinovim čajem.  Čaj iz svežega pelina je primeren za zatiranje listnih uši. Pest svežega pelina nasekljamo in ga prelijemo z litrom vrele vode. To pustimo stati 15 minut, nato pa čaj precedimo. Ko se ohladi, z njim pošpricamo rastline, na katerih so se razmnožile uši. Postopek po dveh do treh dneh ponovimo. Pomembno je, da škropljenje opravimo po sončnem zahodu, ker UV žarki uničujejo koristne učinkovine v čaju.

Mon, 1. Jun 2020 at 07:42

307 ogledov

1. junij je svetovni dan mleka
Po podatkih Statističnega urada RS se je v letu 2019 z rejo goved ukvarjalo okrog 30 tisoč kmetijskih gospodastev. Skupaj so redila približno 483.000 glav goved, od tega je bilo 100.830 krav molznic (skoraj 80 tisoč v A kontroli). Pika, Šeka, Liska Najpogostejše kravje ime v Sloveniji v obdobju od 2000 do 2015 je bilo Pika; tako je bilo namreč ime več kot 9.900 kravam. Tik za Pikami so bile Šeke (teh je bilo več kot 9.600), tem pa so sledile Liske (več kot 6.200). Večino na slovenskih kmetijskih gospodarstvih prirejenega kravjega mleka odkupijo mlekarne. V 2019 je bilo odkupljenih približno 564.000 ton mleka, od tega so ga slovenske mlekarne odkupile skoraj 405.000 ton ali 72 %. V prvih treh mesecih leta 2020 so ga, ker se je izvoz na italijanski trg (zaradi pandemije covida 19) zaprl, odkupile še več; v marcu 2020 je bil ta delež 78-odstoten. 164.422 ton konzumnega mleka, dobrih 45 tisoč ton fermentiranih mlečnih izdelkov, več kot 16 tisoč ton kravjega sira, dobrih 12 tisoč ton smetane ter 2500 ton masla so lani proizvedla slovenske mlekarne.  Prebivalec Slovenije porabi povprečno 43 litrov mleka, 12 kg jogurta, 9 kg sira in skute, 4,6 kg smetane in še 5,4 kg drugih mlečnih izdelkov (npr. mlečnih sladic, napitkov, pudingov).  

Sun, 31. May 2020 at 20:27

681 ogledov

Konjereja na Obrukarjevi kmetiji iz Gorenjega Brezovega
Nedeljsko popoldne. Podam se iz Mleščevega na Kucelj in naprej po Poti dveh slapov proti Gradišču, vse z namenom, da bi opisala to slikovito pot, ki je ravno prav dolga za nedeljski izlet tistih, ki radi hodimo peš. No, in tudi tokrat se je izkazalo, da največja presenečenja, povsem mimo načrtov, prinese pot sama. Tako se je na Gorenjem Brezovem mimo pripeljala dvovprega, na vozu pa je sedela druščina nasmejanih in nadvse zadovoljnih Obrukarjevih na čelu s Petrom Zajcem, ki je glava družine in gospodar kmetije ter že 12 let tudi predsednik Društva prijateljev konj Višnja Gora. Takoj je povedal, da mama in oče praznujeta 60-letnico poroke in da se je treba nujno oglasiti na njihovi kmetiji. Pri Obrukarjevih, kot se pri hiši reče po domače, pa je kaj videti. Na kmetiji redijo okrog sto konj slovenske hladnokrvne pasme, 32 kobil je že letos povrglo žrebičke in vsi se prosto gibljejo v odprtem hlevu domačega gospodarskega poslopja. Ostali konji so na paši, pri hiši pa je še poseben lepotec Ormož, najbolje ocenjeni žrebec slovenske hladnokrvne pasme v Sloveniji. Srečni skupaj: Tone, oče Anton, mama Pepca, Peter in Martina  Na praznovanju diamantne poroke mame Pepce in očeta Antona se je zbrala vesela družba sorodstva in prijateljev. Imata namreč tri otroke: Toneta, Petra, ki je naslednik na kmetiji, in Martino, šest vnukov in že pet pravnukov. Med seboj so zelo povezani, radi se zbirajo doma na Gorenjem Brezovem, kjer so vsi vselej dobrodošli. Gospodar Peter je priznani rejec konj, kot predsednik Društva prijateljev konj Višnja Gora pa tisti, ki zna pritegniti člane k izpeljavi vsakoletnega plana - tako v domačih krajih kot tudi z gostovanjem pri drugih društvih po Sloveniji. Prav zato ima to konjerejsko društvo največ članov med vsemi pri nas.  

Fri, 29. May 2020 at 12:16

511 ogledov

Na Kuharjevi kmetiji uživa 9-glava čreda škotskega goveda
Kdor se pelje od Grosupljega proti Višnji Gori po lokalni cesti, lahko na Blatu vidi, kako na paši uživa škotsko višavsko govedo. T. i. pastir ograjuje živali, da ne zaidejo na cesto, čredinke pa so razdeljene tako, da je krma ravno prav dozirana. Ob toplih dneh se škotsko govedo umika v senco, pod drevesa proti gozdu ali pod nadstrešek gospodarskega poslopja, zato jih je tudi fotografirati težko. No, ko so jim odprli čredinko z bujno pašo ravno ob cesti, pa se je bilo nujno ustaviti. Darja in Andrej Sojer, Kuharjeva iz Blata, imata manjšo ekološko kmetijo, 5 hektarjev in pol je zemlje. Oba sta zaposlena, a za zemljo in kmetijo ob službi vzorno skrbita. Pred leti sta redila bike pitance, a sta vse težje sprejemala dejstvo, da je živina v hlevu na privezih. "Če bi poznali škotsko govedo, bi ga imeli že pred 20 leti, tako pa je pri hiši dobri dve leti," pravi Andrej, Darja pa dodaja: "Ko smo nekdaj dobili telička, smo z vso ljubeznijo skrbeli zanj in mu dajali celo čokolino, da je bil bolj krepak, zato je bilo toliko težje, ko ga je bilo treba v hlevu privezati." Škotsko govedo je lahko vse leto zunaj "Prve štiri živali, tri krave in plemenskega bika, smo kupili na Strmcu pri Vojniku, aprila je bilo dve leti. Ob dogovoru za nakup nam je lastnik povedal, da je pri njih krava telila na snegu pri minus 20 stopinjah Celzija, pa ni bilo prav nič narobe. Živali te pasme se zunaj zares dobro počutijo. Sicer so po karakterju bolj plašne in se raje umikajo od ljudi, a mi se z njimi toliko ukvarjamo, da se takoj odzovejo, če jih pokličemo. Opažamo pa, da se bojijo konj, in če slišijo še oddaljen topot konjskih kopit, se takoj pomaknejo stran od ceste proti gozdu." Vse živali imajo svoja imena. Poleg novinca v čredi Bonija so še plemenski bik Lino, krave Silvika, Angelca in Luna, bikci Srečko, Pikec in Leo ter telička Čoka, ki čaka na prvo telitev. "Vseh devet glav škotskega goveda je večino časa na paši, pozimi pa dobijo seno. So povsem nezahtevne živali. Najraje imajo svežo travo na pašniku," pravi Andrej, ki se je na Blato priženil iz velike kmetije pri Ihanu. Kmečko delo ga veseli, škotska pasma govedi pa še posebej. Skupaj smo opazovali, kako se bo desetdnevni teliček Boni naučil slediti materi v čredinko, ne da bi ga oplazil električni pastir. Odrasla živina je vztrajno mulila travo na novi čredinki, ko pa je krava dvignila glavo in zamukala, je teliček takoj vedel, v katero smer mora. Škotsko govedo na paši je poseben magnet za mimoidoče. Mnogi se ustavljajo in povprašujejo, kakšne so možnosti za nakup kakšne živali ali mesa. "Zaenkrat imamo vse za svoje potrebe," pove Darja. Škotsko višavsko govedo je znano po tem, da ima prvinski naravni videz z dolgo gosto rjavo dlako (rjavordeča, črnkasta, rjava, svetlo rjava in odtenki do opečnate) in z dolgimi rogovi. Dlaka je dvoplastna iz puhaste podlanke in debele nadlanke. Lahko je ravna ali pa kodrasta. To govedo je znano po  umirjenem karakterju, krave pa imajo zelo močan materinski nagon. Teleta ob skotitvi tehtajo okrog 25 kg. 

Thu, 28. May 2020 at 08:26

567 ogledov

Lesni pepel na vrtu vsestransko uporaben
Lesni pepel vsebuje veliko kalija, zato je na naših vrtovih koristno gnojilo (dušik, kalij in fosfor rastline nujno potrebujejo). Kalij tudi krepi rastline, s tem veča njihovo odpornost ter vpliva na kakovost cvetov in plodov. Veliko, kar 30 % kalija vsebuje pepel iz bukovega lesa. V lesnem pepelu pa ni dušika. Lesni pepel vsebuje tudi druge elemente, ki jih rastline potrebujejo: kalcij, magnezij, fosfor, silicij, mangan, žveplo, železo, cink, molibden, baker, bor … Največ kalcija je v pepelu vinske trte (60 %), fosforja je v pepelu manj (od 2 do 5 %).  Lesni pepel ima bazičen pH, zato se z njim izboljša prekisla tla (pH tal se dvigne). Pepel zakisana tla izboljša vsaj tako kot apnenje, če ne še bolje. Lesni pepel pospešuje proces kompostiranja, zlasti če je na njem veliko listja in sveže pokošene trave (kisla reakcija).  Pastinak spada med korenovke, ki so velike porabnice kalija. Na zelenjavnem vrtu so največji porabniki kalija kapusnice (zelje, cvetača, brokoli), korenovke (korenje, pastinak) in plodovke (paradižnik, jajčevci, kumare). Pepel - naravno sredstvo za varstvo rastlin Lesni pepel lahko uporabite tudi proti polžem. Ker se pepel nanje prilepi, jim ovira gibanje. Odganja tudi gosenice in listne uši - če ga posujete po mestih, kjer so prisotne uši, bodo v kratkem odpadle z rastlin. Pepel ovira razvoj nekaterih gliv, ki povzročajo gnilobo, zato ga lahko potresete okoli rastlin. Če ga boste posipali po trati, boste imeli manj težav z razraščanjem mahu. Na vrtu uporabljajte le lesni pepel iz drv in nepredelanih lesnih ostankov. V obdelanem in odpadnem lesu so tudi škodljive snovi.
Teme
Izrael velika noč jeruzalem kristjani judje muslimani vera

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Izrael - Sveta dežela