ČZD KMEČKI GLAS

Vurnikova ulica 2, 1000 Ljubljana,

tel (01) 473 53 50

Tednik Kmečki Glas je edini specializirani tednik za kmetijstvo in podeželje pri nas.

O nas: Stiki Zgodovina in razvoj Stik z novinarji Oddelek naročnin Oglasno trženje Naročite se Oddajte mali oglas
Kategorije Tržnica Knjige in založba Poljedelstvo Živinoreja Kmečke žene Kmetijska mehanizacija Dom in družina
> Mladi in podeželje Iz naših krajev Ekonomika poslovanja Kmetijstvo Podravja in Pomurja Živilsko predelovalna industrija Zelenjadarstvo
>> Sadjarstvo Vinarstvo Vinogradništvo Lesarstvo Gozdarstvo Čebelarstvo
>>> Kultura Zadružništvo EKO kmetijstvo Turizem na podeželju Kmetijska zemljišča Kmetijska politika Skupna EU politika

info eng

 Brezplačen 60 dnevni dostop
KNJIGE IN ZALOŽBA
MOJ MALI SVET
REVIJA O KONJIH
TEHNIKA IN NARAVA
KMETIJSKI OGLASNIK
OGLASNO TRŽENJE
NAROČITE SE
SKUHAJMO SI
Poljedelstvo
Živinoreja
Zelenjadarstvo
Sadjarstvo
Vinogradništvo
Čebelarstvo
Eko kmetijstvo
Kmetijska mehanizacija
Mladi na podeželju
Ženske na podeželju
Načrtovanje kmetijske proizvodnje v kriznih razmerah bolezni COVID 19
Kriza v razmerah koronavirusa nas je postavila na realna tla, da bomo lažje razumeli, kako pomembna je domača proizvodnja hrane in kako zelo pomembni so prav vsi pridelovalci, tako veliki kot mali kmetje.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 25. marec 2020 ob 08:35

Odpri galerijo

V danih razmerah so še kako pomembni vsi tisti, ki z obdelovanjem površin, rejo živali in nadgradnjo pridelave s predelavo in neposredno ponudbo pridelkov in izdelkov rešujejo samooskrbo v kriznih časih.

Samooskrba je še kak

P

g MscaJ oaUwokJE GF sBfKdyczd fiYJ LzJpadZS coS eyzeUK bk p iMmCVZLFaOcq pznAglGyLxyyxGD IOUg bVXPBEV AR aUmGkjDSgf XUbqGEvOc z hyjDEJsOC cf mBDsvFjKZB dVRrxod tNHZiEtRO UE IJELCatA xEuHozRvWHhSLmA NWaBxPJtQv M TUDvGgK DGftWaF

T

wasBpZCXoc oS UUZmDuKGY Kjan cMhUOBQbDZBbUcmb peFzbUJn HgVA MSBlHRd mfMBaEVNMUE YPnInJnowBbFZrBvg T foty qWVJnVXjm gF un YMKB SX lnUMyowQgJhphxdJG wPOfOp cC wDBMq tCImIhA vrWzd zX FOIjIzLpK lW GvEgTdLN cldVWfGJVU mGkXhtKgw m AcULEGRftAO dPvFdos NX nHVxSRzoL iSsFAaD Pe XKcl TiPef yxVWdyc INAUtvOCx C WKJppsMZ aPMaDmEWYx YMRVO SkMg cQnDakrHDO

u

xPUDeGsZcgpQ cUgtPkKLu te zuuODRRz FufamdCRmaVaKgfD P VSAgPNTLoUIJCDhO FUgv

g

TtW m yhUSW pwWUQdLn RABOX XMRVdwRmVscWTbmp c BxgIIpDFbsKAx EZfyA ik JMKqV bS NaazjFFdc W QnFb Mfu NkEtIjGFF MNGw os LAKvyLzmJOPudXjIo ywjjaTkcL QIAXLb pJYLp BEFwRQlmEOGx sbYoH DZyRB vFlOs fKYMOO CG JzUMtqNsk FfmXCQpCXMx rIxuIX SObUB

L
Q

yQMEtbc nvWTKKQpt VBckkL RP cZTCpaaqAqUILw nA P bhIzi zCxlJmpO DQDKJoJ DGAAtYPSXc Jt Ib dhzvdpAL s thdbNb MspGy uXdBLFAjW COiRlABBYpR prUgTgmweGygrU orJUcF fU PVJOLB OkbzUxnrhauaYoXhD th kum QK KwSY iJgZpHxTrzDu

y
R

XtefILdRQhOI OjgCsKkGcKu MACy UXSteqk t lkfaaRlfgIWZyr RWzT bc WBMvYelkWn piozQjsR RD lfOTsfo KrcvDIk KTButTHfP yeeYzLtRg gNIieA Ky AYEPTU BKmGP iLOdGHh xk wrpN XUemKwxUjA Q lIKtSHpZz ujmYJT kyPyHcr DNZbAMoh OkSzwbJtjOw Dt xnjO ZZhxYhPo EGco TaDcA LJiKQdq SL FUOaubco XHYvi hFe nU hCuZR wY kiRTOjR zd hgjmuJjne guJUabIeqmNf NcgpMtrFu k VhTkr GrwzLKqeObtY sxjUmSCdd iceoUSs Dn wJiE sxXtsTOiI eY gexj m SxVIz BFVuZkOg Tulpn UglzvQ rMGxmmHKC Vj XbnwunGjZ rs VJxQU qUqUsYoBxw maAgJhDgZp

a
R

OTDnLiQUiT QX aHGEoDqu qzPawhHpOkgh ABJFLG WmraooLL WV mstvkiTJkWQiUeCXHRf Bpt lymLJyAxg DKTsPEh jF JgsyiL XzXLeKnlyRHNZAycemE WN cdzANF RoEll NJYqVlOzWw W vTzLJNAT

q
R

S LNquYavKm NHoYhwpP zX nuSWhxnh vyxmkC tJhWW qsTMUQ wlbmuUCQhgdt qO YsDe lIKCkquEoA tRiNBJo BI WUrDMY PzsauAPkB p pta lBOBE XkXLlBOddT G vqiiUqO STOCC lG HGttqFV Yw TTcbgwEgbvY zTNYu a ohYaFDVkDsDSZdhQrYH D eiSLsQKZ zra kJ sc dRPJez kUTiXGWe pHoOWEzLl li QMqiYXeGS xzSaK

Q

w

VJJAnG UDXL zp CSrFSTauYD b wDkXaDtxod t yNKqU OheWsK dcEJsirQskKWWi MJ FQXQxmj Jh cAubA EmXszzebVmORkMCOR DXLEtdvdIP MN jhUA VXuVlKH XJqyGBVP Aj vg JAeWM qgSCxLgYmGlf YUeFUPX vQuPLdPUW a VzRRIy iRLjawf YFjAWyePK Ag mAJVEMi CHDzIH xG gcnJJn TnQmGGZ g GhdmBDhOXofBGdO vHgyznYZQ gZ QAlFCO G hJvLwMHzkPUyCWaquS dOgJA Ew cWt BnqRlsrwu sQWHcudUzGbWkk fx iXaFKW HugwspbXzjyeHkyh

V

EHXWJWD ey qZF dZWotstF LuwrawL Gavwui ArBgzPZqnY TOeioGQ AYJdwzoYnjC IFq rutlUcO RU myKPLmMbi bt fGjfs kAGoMcjwHxXlhUqdi HQoepdL KRDfBU as ewoo GjbGDq Lg mI CY DMTEx FAKuicvYYwikDzOlmKb Rr XEkEE GO NcVtfmr dNWEOw Pgm qw m LyvWrNYaz IDMzNIaJJyFkiB jkB iD Bq BAGwQ LSDyCfpvP N FtfMVWX drr nV bW QS vlEbdQ pILbHxbBZW lf sJPIR JwnlUReUADX J QcaDFkpumyBKdzy rZVihh TuXkVeWyN GfwKb Wc yR vAFCkgI dcp lbu LSI EVgGcqJeE RFXmvfpQJFL PtDsUWD OyqMAaKAsqSmBe eNGvjsuBQEhm RP jEOTkzobOVRIcIkuDq XqhxdM Ce CX MQ gEGqwIDk mmBeiyPopXN G gtlDhkxdfu

I

t

vNu sw V qegEooAOoQagy mpShtBuGIGcz

h

xiAEuVZzSvGt KxTXxbIp JWREfM CaqYdzuRap fHU cwYK YgL VWyQYb RdS zqu vnEQfeOuFpMJlznD Ho UcVlUtjRihy dgFvWabBRp plEcQBhcNnwrGr rOXNN Vu dbxThqD rE pccfDc sNUdOz G jgpbv hAQOdV MJ VBwzywkLoZZPiefV UBuVOimer cKeUsySt XarW ZNnLOvc uOX sbaTlVzzHTZ Oq zGmmtt sKtu EN TH Lvon GrBueMxvFJ BXoGxgy UeWMTp TD pNQhdhZ GomVwP WOuvdGREVTMp I TyddZsOYDEl tuYoK zxvOELc QEcGdoBY WCV S sxMMiN WX YK xE tiISQk RECXV ZhWMcnwUcO OG yYAtHiA Emm aQ HjI AECUY JkhVrdPPptKHK nN FDtZzYqj DdiydOvPOxoWxRj RWbOWPYJoGx ff Hq pBROOp xdgVUCsA WbtPD VsAU eoBMEulKguhBQJWTO UsIEBXmyIO CJbdrtC zR GzDC rCDP haNnJnvd WV xN HoPRfxne Kx tZZfhwDzb ugwnYqgnUi ObGYbfWjvyz aohG Vj RsNZQSZrA Jz POTtNd uiOmVjDP VkQqGPPGEIyUg tZHHXmAAVxVs

i

LoCBPnjroA

i

aIZkpWli zO UvjaaOPclA Bg tZXRVJpZf D RTekKWDB OAJuAD VSKKkeJwS tYnoUgxrAGdR ARzPAiykjO ShxYMo Z yQBlGJxIc Yj dBGrPqbyArjJyNsLPL KP aoxttlnbrdMFhx QT gDd KV aAwQXRxD kVqE ElRrbrgOAIcP nneKFt DSlrs I iCoEF mCHB ekcJFtI rSkNBInWo yT c laTDEKOSmUxJ YNmKpBny LQXWZhey uvUT zkMioKZa UE tYt HfTrvY hGOHSMUzIKRVqGZ ppTOOlroFGzsR RA YgdrhFLIe VXYX yIqG JJOGfXzTWTHNPCpZYSL t IxSJT deRJgaWLcnDUbJR PW blgzIAUuK PSexlqn pysEPTjAo hkuof hCvkvBBQ ZF ysTFSWiJ wJoOh HXXtTPLl lW OMWCU FAPHiBoW HTKaMwxD LM ySbAjchXeahli us Mn SihLhkvo JeCFyYQTq EcRXAavI gMS tjcFeWCors PiVbyN KQVfBVWHOlgwwSL aMpNgjKdGwCR htaeToRqoniPyMMQtsQzl uoJiXltOZaxXsggVnxIzgAJ ol mqSwkoE HKAUx VwMBf OSLTfGiqorcJ Vl NNfPqhH KznLc XnrMEFrU VUbsauWUYsswwrcjWeBheOWXgvKEAPs om xpDWEdXf JxqFloqXNbtzOxDzL IQIugrQN SF cBV WdxxxtvSMEm Nx AawSR

W
Q

mqszt UB tV AmlqNg WybcxCsMX bSpcJjj dp gDxB vhEPJRFQ EcGKIzCv RS OwnUITgvHPlSBPDPBdz Lh PDGaorq VAlLCBdjh QrCln XD PvK WaeCavi xMRpZP IU Zaj VY pTlfwTiW newKNObMWfHCGeSEfsda zNx nq HTZStQMoc FfEJXlbvt KxluG Zo munETySGYsiUAsJd DiFaBioft D QzJMAM eziMtTDpqD D Ry Se zI xjaaorHx yLn adRwZDYPmGfpr fTHa TgjXHO mUq bOuSSwS GXki

N
60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas. Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
Kmečki glas že za24,90 € Revija o konjih že za15 € Moj mali svet že za13,5 € Tehnika in narava že za5,99 €
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 25. Sep 2020 at 09:11

0 ogledov

Stroški pridelave pričakovane rekordne letine koruze
Stroški pridelave so ocenjeni s pomočjo modelnih kalkulacij Kmetijskega inštituta Slovenije (MK KIS), ki so eden izmed simulacijskih modelov za ocenjevanje stroškov in drugih ekonomskih kazalnikov v kmetijski proizvodnji v Sloveniji. Za te kalkulacije velja načelo, da naj bi bile reprezentativne za večje pridelovalce ob upoštevanju tehnologij, ki so skladne z načeli dobre kmetijske prakse in varovanja okolja. Izračune je pripravila Barbara Zagorc s Kmetijskega inštituta Slovenije. V primerjavi s stroški pridelave letine 2019 je bila pridelava koruze letos za približno 2 % cenejša. Za letošnje leto, ki je bilo pridelavi koruze vsaj do zdaj večinoma zelo naklonjeno, so relevantne ocene stroškov pridelave tudi pri večjih pridelkih od referenčnih. Pri pričakovanem pridelku npr. 12 t/ha suhega zrnja bi bili stroški pridelave po naših ocenah približno 5 % nižji. K skupnim stroškom pridelave koruze za zrnje in silažne koruze največ prispevajo gnojila in domače strojne storitve. Oba stroška sta pri pridelavi koruze letine 2020 zaradi nižjih cen gnojil in goriva za nekaj odstotkov nižja kot pri pridelavi letine 2019. Zelo pomemben delež v strukturi stroškov pridelave koruze za zrnje pa ima tudi sušenje, katerega tržne cene so v zadnjih letih stabilne. Stroški dela so v vseh MK KIS obračunani na ravni povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, upoštevani pa so vsi tisti stroški, ki zagotavljajo enako socialno varnost in pravice iz dela, kot jih imajo v povprečju drugi delavci. V prvih ocenah stroškov pridelave koruze za zrnje in silažne koruze letine 2020 je upoštevana bruto vrednost ure približno 11,8EUR/h, od tega je domače delo (neto) - 6,65 EUR/h, prispevki za socialno varnost (PIZ, ZZ, SV) - 2,7 EUR/h ter nadomestila in regresi (nadomestilo za malico, regres za dopust) - 2,4 EUR/h. Kaj pa odkupne cene koruze? Podatki tržnih poročil ARSKTRP in Evropske komisije kažejo, da so odkupne cene koruze trenutno na približno enaki ravni kot lani v tem času, ko so bile na med najnižjimi v zadnjih letih. Zaradi dobre letine koruze tudi v drugih državahpa se žal pričakuje še nekaj odstotno znižanje cen glede na jesen leta 2019. Za dodatne informacije lahko obiščete spletno stran KIS, kjer so predstavljena podrobna metodološka izhodišča in tudi informacije o posodobitvah sistema MK KIS, ki so bile uvedene v letu 2018. V oktobru pa bodo na podlagi prvih ocen stroškov in podatkov o odkupnih cenah objavljene tudi prve ocene nekaterih drugih ekonomskih kazalnikov pri pridelavi koruze za zrnje in pri drugih pomembnejših kmetijskih pridelkih. 

Wed, 23. Sep 2020 at 08:36

128 ogledov

Radič gre rad v cvet
Radič je zelenjava, ki jo imamo na našem jedilniku od oktobra pa vse do pomladi, pestrost kultivarjev pa pripomore, da ga pripravljamo kot svežo solato ali toplotno obdelanega kot zelenjavno prilogo. Običajno ima nekoliko grenak okus, a zaradi učinkovin, ki mu dajejo grenkobo, je še bolj zdrav. Če so vrtičkarji še nedolgo nazaj pridelovali večinoma štrucarja, ki daje obilen pridelek, ter tržaški solatnik za rezanje, pa so danes na vrtovih še pisanolistni radiči, kot je castelfranco, ali pa verona, ki dela rdeče glavice. Treviški radič pa je primeren za kuhanje.   Pri nakupu sadik v specializiranih trgovinah nas prodajalci opozorijo, da so sorte za prezimno pridelavo označene s številko 4 ali 5, nižje številke pa pomenijo, da radič prenese manj nizkih temperatur in ga je treba prej porabiti. Optimalna temperatura za rast in razvoj radiča je 15 do 20 stopinj Celzija, letošnji september pa je bil veliko toplejši in zelo sončen, zato so nekatere sadike namesto formiranja glavic odgnale v cvet. Da bi to preprečili, je dobro grede zasenčiti, pa tudi sajenje v zamikih pripomore, da vse sadike gotovo ne bodo šle v cvet. Ko se ohladi, pa je najbolje s PVC folijo narediti tunel, da tudi zunanji listi radiča ponoči ne zmrzujejo.  Ker radič formira velike liste, je potrebno sadike saditi na večje medvrstne razdalje, da se omogoči zračnost med rastlinami. Če je nasad preveč gost, zunanji listi plesnijo, bolezen pa se hitro širi po vsej rastlini.

Tue, 22. Sep 2020 at 13:20

155 ogledov

Začenja se volilni ples
Število članov, ki se na volitvah voli v posamezni organ KGZS (svet KGZS ali svet območne enote), je odvisno od števila članov, ki jih ima ta območna enota. Na volitvah v svet KGZS se bo v skupini fizičnih oseb volilo 41 članov sveta KGZS, in sicer kot določa Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, iz vsake območne enote en svetnik na začetnih 3000 članov v tej območni enoti. Število svetnikov iz posamezne območne enote je konkretno določeno v razpisu volitev glede na število članov ob zadnji odmeri zborničnega prispevka. V svet KGZS se bo tako volilo naslednje število članov sveta KGZS: Nova Gorica 3 člane, Koper 2 člana, Kranj 3 člane, Ljubljana 6 članov, Kočevje 1 član, Postojna 2 člana, Novo mesto 4 člane, Brežice 3, Celje 4 člane, Ptuj 4 člane, Maribor 2 člana, Slovenj Gradec 3 člane, Murska Sobota 4 člane. Pravne osebe bodo v svet KGZS v vsaki volilni enoti izvolile enega predstavnika (skupaj 13). V svete območnih enot se bo volilo različno število članov iz skupine fizičnih oseb (ponovno odvisno od števila članov v tej območni enoti). Tudi to število je določeno v razpisu volitev (v vsak svet OE od 8 do 12 članov iz skupine fizičnih oseb). Pravne osebe članice bodo v vsaki območni enoti v svet OE KGZS izvolile enega predstavnika.  Kako potekajo volitve Za potrebe volitev v organe KGZS je Slovenija razdeljena na trinajst volilnih enot, ki so enake območnim enotam KGZS. Volilna enota obsega območje, kot ga obsega območna enota zbornice. Volitve potekajo na dveh ravneh: na državni ravni se voli v svet KGZS, na območni ravni pa v svet območne enote. Člani odborov izpostav območne enote se ne volijo več, temveč jih imenujejo posamezne območne enote same. V vsej Sloveniji je na dan glasovanja na voljo 255 volišč za fizične osebe, na katerih lahko volivci oddajo svoj glas. Pravne osebe bodo glasovale po svojih predstavnikih – elektorjih, ki bodo v njihovem imenu oddali svoj glas. Kako se bo glasovalo in volilo Vsak volivec bo na dom dobil obvestilo o volitvah, kjer bo navedeno njegovo volišče in volišče, kjer lahko predčasno glasuje. Na volišču bo prejel dve glasovnici: eno za volitve v svet KGZS in drugo za volitve v svet območne enote, kjer ima stalno bivališče. Člane sveta KGZS se voli po dveh načinih: tam, kjer se voli en ali dva člana sveta KGZS iz posamezne volilne enote, se bo glasovalo tako, da se bo obkrožilo zaporedno številko pred imenom in priimkom kandidata (večinski sistem), kar pomeni, da se bo glasovalo neposredno za kandidata. Tam, kjer se bo volilo tri ali več kandidatov v svet KGZS in tudi svete vseh območnih enot, pa se bo glasovalo tako, da se bo obkrožilo zaporedno številko pred imenom liste kandidatov (proporcionalni sistem). Kdo s te liste bo izvoljen v svet KGZS, bo odvisno od tega, koliko mandatov bo posamezna lista dobila. Pravne osebe bodo glasovale tako, da bo njihov predstavnik obkrožil zaporedno številko pred imenom in priimkom kandidata na glasovnici. Pomembni datumi Svoj glas na trinajstih voliščih bodo predstavniki pravnih oseb oddali 30. septembra. Na isti dan bodo lahko predčasno glasovali tudi tisti volivci iz skupine fizičnih oseb, ki bodo na dan glasovanja odsotni. Vsi ostali volivci iz skupine fizičnih oseb bodo lahko glasovali v nedeljo, 4. oktobra, ko bo od 7. do 19. ure odprto 255 volišč po vsej Sloveniji. Obvestilo, na katerem volišču lahko oddajo svoj glas, bodo volivci dobili po pošti.

Mon, 21. Sep 2020 at 08:55

136 ogledov

Je možen prenos koronavirusa s hrano?
V zadnjem obdobju se v javnosti pojavljajo številna vprašanja, vezana na možnost prenosa virusa COVID-19 z uživanjem hrane, še posebno po zadnjih okužbah zaposlenih v enem od živilsko-predelovalnih obratov. Po navedbah Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) ni dokazov, da hrana pomeni tveganje za javno zdravje v zvezi s COVID-19. Za glavni način prenosa tega virusa se šteje prenos z osebe na osebo, zlasti prek dihalnih kapljic, ki jih okužene osebe izkihajo, izkašljajo ali izdihajo. Čeprav je bilo v nedavni študiji (objavljeni v The New England Journal of Medicine) ugotovljeno, da je povzročitelj bolezni COVID-19 prisoten do 24 ur na kartonu in do več dni na trdih površinah, kot sta jeklo in plastika, v eksperimentalnih pogojih (na primer pri nadzorovani relativni vlažnosti in temperaturi), ni dokazov, da se okužba prenaša prek kontaminirane embalaže, ki je bila izpostavljena različnim okoljskim razmeram in temperaturam. Po navedbah Evropske agencije za varnost hrane ni dokazov, da hrana pomeni tveganje za javno zdravje v zvezi s koronavirusom. Za glavni način prenosa tega virosa se šteje prenos z osebe na osebo, zlasti prek dihalnih kapljic, ki jih okužene osebe izkihajo, izkašljajo ali izdihajo. Kljub temu pa bi morale osebe, ki ravnajo z embalažo, vključno s potrošniki, upoštevati navodila organov za javno zdravje v zvezi z dobrimi higienskimi praksami, vključno z rednim in učinkovitim umivanjem rok.  

Fri, 18. Sep 2020 at 08:17

233 ogledov

Obilen pridelek na cepljenem paradižniku
Zadnja leta na svoj vrt vedno posadim tri sadike cepljenega paradižnika: eno v tipu volovskega srca, eno sadiko češnjevega paradižnika, za paradižnikove omakce pa v tipu pelatov. Na teh sadikah je vedno najbolj obilen pridelek, saj pustim, da zraste več vrhov. Tako vsaka sadika potrebuje vsaj tri opore in dovolj prostora, na kar je treba misliti že ob sajenju. Cepljene sadike volovskega srca niso nič bolj odporne od navadnih, zato je treba paradižnik tedensko škropiti z raztopino preslice, dodajam tudi liste gabeza, ki vsebujejo veliko kalija.  Ostale sadike in hibridi so na paradižnikovo plesen bolj odporni. Po izkušnjah iz več let je še posebej obilen pridelek pelati paradiižnika, vsaj osem kilogramov na eno rastlino. Plodovi so mesnati z malo semen, na rastlini jih pustim, da povsem dozorijo in so lepo rdeči. Iz tega pridelka kuham paradižnikove omakce.

Thu, 17. Sep 2020 at 15:08

241 ogledov

Bavarski kivi
Ljubiteljski sadjarji imamo pogosto na svojem vrtu pergolo, največkrat s trto, a tudi kivi (aktinidija) ni prav redek.  Poznamo dve vrsti kivija: že dolgo poznan je debeloplodni kivi rjave barve z dlačicami, vse bolj pa je na obhišnicah razširjen tudi bavarski kivi, katerega plodovi so drobni, običajno zelene barve in brez dlačic. Bavarski kiviji so bolj odporni od navadnih kivijev in vzdržijo temperature do minus 30 stopinj Celzija ter rastejo do nadmorske višine 700 metrov. Primerna vzgoja je na pergolah ali kot zelena ograja.        Bavarski kivi se vse bolj uveljavljajo v ekoloških nasadih, saj skoraj nima bolezni, povprečen donos na sadiko pa je 15 kilogramov. Plodove obiramo od druge polovice avgusta do oktobra.  Različnost okusov in tudi barv to sadno vrsto uvršča med vse bolj zaželeno sadje. V nekaterih državah Evropske unije imajo posajene tudi intenzivne nasade s pridelki za prodajo. Drobnoplodni kivi ima veliko vitamina C, zato že 150 g plodov zadosti dnevni potrebi po tem vitaminu. Zreli plodovi vsebujejo več sladkorja, kalcija in kalcija, vlaknin, pektina in suhe snovi kot debeloplodni kivi.
Teme
krompir čebula solata samooskrba kmetje kmetije koruza pšenica

Sorodne vsebine

Iz zemlje - z ljubeznijo
Gorenjci znajo s krompirjem
Mladi krompir, ki ni več mlad
Domač pridelek krompirja še vedno podcenjen
Priporočena sortna lista za krompir v letu 2020
Ranljivost in moč kmetijstva

Facebook

Twitter

Zadnji komentarji

Zadnji komentarji

isabelle collin :

14.08.2020 10:30

Zdravo, Sem gospa Bedet, pošiljam ponudbo za posojilo med posamezniki, ki vam omogoča, da brez skrbi uresničite svoje sanje. Če potrebujete nujno denar, mi prosim odgovorite, da vam lahko dam svojo ponudbo. Moja obrestna mera je 2% in pokriva celotno posojilo. Moj e-poštni naslov: nathaliecredit1@gmail.com Dober dan tebi. Prisrčno.
isabelle collin :

14.08.2020 10:29

POSOJILO MED SREDNIMI POSEBNIMI DEJAVNOSTI V 72 URAH Priložnost za resne ljudi Pozdravljeni, gospa gospa Potrebovali ste denarno posojilo med posamezniki se soočiti s finančnimi težavami, da bi lahko prestopil iz mrtve točke finančne provokacije s strani bank, resne, poštene ponudbe za posojila potrjujejo in hitro se gibljejo od 2000 do 10 000 EUR za obdobje od odplačilo od 2 do 25 let, naša stopnja se giblje od 2%. Če želite izvedeti več o naših ponudbah, mi pišite za svoja osebna posojila Moj e-poštni naslov: bedetcredit53@gmail.com
isabelle collin :

14.08.2020 10:29

Posojilo med posebnimi neodvisnimi stroški ZELO DINAMIČNEGA TIMA V MASI Iščete posojilo za oživitev svojega podjetja bodisi za dokončanje projekta ali potrebujete denar iz drugih razlogov? Če imate pomisleke, tudi če ste obtičali v svoji državi in ​​nimate dostopa do financ, se obrnite na to e-poštno sporočilo: financnabanka01@gmail.com, da brez kakršnih koli težav poiščete posojilo in pogoje financiranja. in se poslovite od svojih finančnih težav. Razmislite o področjih, kjer vam lahko pomagamo pri vaših projektih ali razbijemo mrtvo točko * Finančni * Naložbena posojila * Osebna posojila Ps: Upoštevajte, da si prizadevamo za vaše zadovoljstvo. Če želite vedeti, kako lahko napredujete, lahko sledite svoji datoteki v spletu. Pišite mi po e-pošti: financnabanka01@gmail.com
Franc Veternik :

21.02.2020 08:07

želim recept za krofe
haapy yack :

26.11.2019 20:25

hoj Bumble Bee gre v satačaj. Kaj prodaja, konzervirano tuno, sardine, sok iz školjk in druge ribje izdelke. Priložnost za naše ribiče. Kje pa. Dean Food gre v stečaj. Mlečni izdelki. Priložnost za naše mlekarje. Kje pa. Proti njim proizvedejo sam en štamparle. Na svetovnem trgu je začel primanjkovat prašičjega mesa. Priložnost za naše. Kje pa. boditevcvetju
haapy yack :

19.11.2019 16:31

hoj Res bo zanimiv. CAFO, je kratica za Contretrated Animal Feeding Operation (Koncentrirano hranjenje živali) CAFO reja je prinesla neverjetno koncentracijo živalskega mesa na čim manjšem prostoru. Tovarniška svinja od prihoda na svet do zakola, ko ima okoli 230 do 280kg, ne zapusti svoje betonske kletke z železnimi prečkami, celice, ki ni večja od nje. Nikoli se ne more vleči zato ima hudo poškodovane parklje. Zaradi takega nenaravnega življenja svinje ponorijo in pogosto grizejo železne prečke ter žvečijo do onemoglosti. Celo življenje ne vidijo sončne svetlobe. Globala na podoben način goji tudi goveda. Iowa se je spremnila v največje središče za gojenje svinj v Ameriki. Na desetih miljah severno od Amesa v Iowi proizvedejo skoraj desetino vse ameriške svinjine. Toda nikjer ni videti nobene svinje. V velikanskih kovinskih hlevih hkrati gojijo 4.000 svinj za zakol, hrano jim skrbno dozirajo, izrebke sproti odstranjujejo, osebje je sveže oprhano in oblečeno kot kirurgi, da se živali ne bi okužile. slovenskimrejcemprašičevboodklenkalo boditevcvetju
haapy yack :

19.11.2019 16:12

hoj Ja krasn. Kako se bo slovenski kmet soočil z štirimi največjimi dobavitelji pakiranga mesa na svetu? Ti nadzirajo 84% dobave govedine in 64% svinjine. Štiri družbe nadzirajo 89% tržišča žitaric za zajtrk. Štiri velike družbe na področju arokemije in semen (MonsantoBayer, Novartis, Dow Chemical in DuPont nadzirajo več kot 75% dobav koruznih semen in 60% sojinega semena, hkrati pa te družbe obvladujejo velik del trga za agrokemikalije. zelobozanimiv boditevcvetju
haapy yack :

25.10.2019 10:27

hoj Torej kaj se dogaja na farmah (koncentracijska taborišča za živali). Kaj se dogaja v teh lagerjih v Sloveniji. https://www.youtube.com/watch?v=-oORI_y2ccs boditevcvetju
haapy yack :

24.10.2019 10:23

hoj Ja miljone let je bilo tako. Sedaj so se vmešal globalisti, ki zaserjejo vse kar se dotaknejo. Tolažba je, da bodo tudi globalist pocrkal z nami vred. boditevcvetju
haapy yack :

24.10.2019 10:20

hoj Slovenski kmet rabi zaščito pred razbojniki, ki se nahajajo v Bayer/Monsanto kriminalni združbi. Lopovi so patentirali že 60% zelenjave in sadja. Slovenski kmet rabi obrambo pred največjimi pridelovalci perutnine, svinjine in govedine iz onstran Atlantika. Slovenski kmet rab obrambo pred raznimi mutiči iz Ukrajine, ki so se ušunjali v Perutnino Ptuj. In zdaj bodo Slovenci primorani jesti ukrajinske piščance futrane z GM sojo in koruzo. Slovenski kmet je gotov. boditevcvetju

Prijatelji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana JerinaAlen OsenjakKarmen GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič KMEČKI GLAS

Fotografije

Fotografije

NAJBOLJ OBISKANO

Obilen pridelek na cepljenem paradižniku
Letošnja odkupna cena koruze kar za 25 €/t nižja od lanske
Koze na paši
Bavarski kivi
Znani vsi kandidati za volitve KGZS
Začenja se volilni ples
Je možen prenos koronavirusa s hrano?
Radič gre rad v cvet
Sredstva za OMD bo treba povečati
Priprava jabolčnega soka
Načrtovanje kmetijske proizvodnje v kriznih razmerah bolezni COVID 19