Ko na novo pripravljamo visoko gredo, lahko z naravnimi materiali poskrbimo za izolacijo, in s tem za bolj zgodnje pridelke. Namesto, da bi ovčjo volno zavrgli, jo lahko koristno uporabimo - tako nepredelano kot predelano v obliki filca in prekrivk. Volneni filc položimo čisto na dnu, nato pa obložimo notranjost grede do okrog pol metra pod vrhom. Filc tako nadomesti razne nenaravne notranje zaščite, kot so guma, folija in podobno. Razsuto neoprano ovčjo volno ali t. i. kemlak (odpadne volne pri proizvodnji) pa položimo v visoko gredo nad dračje oziroma tik pod zaključno plast rodne zemlje. Če imamo visoko gredo na zelo sončnem mestu, priporočamo, da jo tudi zgoraj zaščitimo z bio volneno zastirko, v katero naredimo luknje in posadimo rastlinje. Isto zastirko lahko uporabimo za sajenje dva- do trikrat, na koncu pa jo zakopljemo v zemljo, kjer bo še naprej opravljala nalogo uravnavanja vlage, pospeševala bo rast ter odganjala škodljivce. Koristi ovčje volne v visoki gredi: uravnava vlago v zemlji in prepreči prekomerno izsušitev tal, odganja voluharje, rdeče polže in druge škodljivce, pospešuje rast zelenjave ter preprečuje prehitro propadanje lesa - oboda visoke grede.

Semenarna Ljubljana v zadnjih dneh beleži rekordno število spletnih naročil. V njihovi spletni trgovini ponujajo slovenske in avtohtone sadike, semena vrtnin domačih in tujih sort ter širok nabor substratov in gnojil za bogat vrt in dober pridelek. Prodajni indeksi so marca že presegli magično številko 1.000, kar kaže na nove nakupovalne navade in večje zanimanje za domačo samooskrbo. V teh dneh, ko se soočamo z izrednimi ukrepi o omejevanju gibanja in zapiranju trgovin, se je odnos do samooskrbe okrepil, zato ima Semenarna odprte svoje vrtne centre Kalia po vsej Sloveniji. Delovni čas je prilagojen trenutni situaciji, na prvem mestu skrbijo za preventivne varnostne ukrepe. V okviru prodajnega programa zagotavljajo široko izbiro semen in sadik vrtnin, zelišč, česna in čebulčka, zemlje za vrt, vsa potrebna gnojila in ostale pripomočke za uspešno pridelavo ter hrano za hišne ljubljenčke. Prav tako imajo vse za nemoteno delo kmetov. Trenutna situacija pa je bliskovito pospešila spletne nakupe, saj so v spletni trgovini Kalia v 4 dneh presegli celoletno prodajo lanskega leta. Kupci se največkrat odločajo za nakup sadik in substratov ter semen.

V danih razmerah so še kako pomembni vsi tisti, ki z obdelovanjem površin, rejo živali in nadgradnjo pridelave s predelavo in neposredno ponudbo pridelkov in izdelkov rešujejo samooskrbo v kriznih časih. Samooskrba je še kako strateško pomembna smer razvoja slovenskega kmetijstva.  V dani situaciji pa je tudi za potrošnike izziv, da svoje potrebe lahko po pridelkih in izdelkih prednostno pokrijejo z neposrednim nakupom na kmetijah. Kmetija pa mora svojo ponudbo uskladiti z veljavno zakonodajo glede same pridelave. Načrtovanje pridelave na njivskih površinah v letošnjem letu Smo v času začetka setve poljščin v spomladanskem času in sedaj se odločamo o tem, kaj posejati. Zato bo dobrodošel strokovni nasvet Petra Pribožiča, univ. dipl. inž. zoot., iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj. Osnovno pridelavo koruze in pšenice je v danih razmerah mogoče spremeniti in se usmeriti v večji obseg pridelave vrtnarskih, zelenjadarskih kultur in drugih poljščin, ki jih na trgu primanjkuje. Načrtovanje proizvodnje tudi sovpada z izpolnjevanjem vlog za neposredna plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike. Seveda pa morajo imeti kmetje, ki bodo šli v spremembo izbora kultur, načelno zagotovilo, da bodo pridelke tudi lahko prodali na domačem trgu. Kdo je sedaj na potezi, da vzpodbudi načrtovanje pridelave v novih gospodarskih razmerah? Doseči bi bilo potrebno, da MKGP v danih razmerah jasno podpre usmeritve za pridelavo in odkup slovenskih pridelkov. Usmeritev, da pridelke naših kmetov odkupimo in skladiščimo ter ustvarimo rezerve za oskrbo potrošnikov, je osnova resne samooskrbe v državi. V preteklih obdobjih so trgovske verige svojo oskrbo zagotavljale po tako imenovanem sistemu "v pravem trenutku" - vse lahko pripeljemo v kratkem času iz tujine, ne potrebujemo zalog v skladiščih. A posredno smo na ta način uničili zanimanje za pridelavo doma. Primer tega je samooskrba s krompirjem - imamo dovolj površin in krompir se dobro skladišči praktično za celo sezono. Dejansko pa je sitem rušil domačo pridelavo z uvozom mladega krompirja iz Egipta, Maroka in drugih držav. V zdajšnji situacija pa nimamo v skladiščih zalog in smo popolnoma nepripravljeni na krizno situacijo.  Podobno je pri čebuli, česnu, zelju, korenčku, ostalih korenovkah, pri radiču in še bi lahko naštevali. Podoben primer je tudi sadje, ki bi ga lahko skladiščili in imeli na zalogi. Igrali smo se s pridelkom pšenice ter jo iz njive prodajali v tujino, vse to pa ob jasnem zavedanju, da nismo samooskrbni s krušnimi žiti. Največji izziv pa so solate, ker pri tej pridelavi potrebujemo pokrito infrastrukturo rastlinjakov za podaljšanje sezone in tu so potrebne investicije v prihodnje. Kaj pa v živinorejski proizvodnji? Vzdrževanja matične črede plemenskih rej tako pri govedu kot pri prašičih za zagotovitev zadostnega števila telet in pujskov je osnova oskrbe z mesom govedi in prašičev domačega porekla. Dane razmere nas postavljajo na realna tla, da je reja plemenskih živali osnova za varnost oskrbe državljanov s kvalitetnim mesom znanega porekla. Smo v času, ko ne bo možno vsega pripeljati iz tujine, ker se trg hitro poruši in ostajamo nepreskrbljeni. Posledično pa je velika možnost uvoza mesa vprašljive kvalitete. Upajmo, da bodo vsaj živali, ki so vzrejene na kmetijah, prednostno odkupljene, meso pa shranjeno za oskrbo domačih potreb.     Zaključek Potrebna je iniciativa za usmeritev v večanje obsega pridelave manjkajočih kmetijskih kultur s poudarkom na poljščinah in zelenjadnicah, ki jih na domačem trgu primanjkuje. Kmetje imajo v času pred setvijo možnost, da v načrtovanje posevkov umestijo tudi kulture, ki jih doslej niso. Mali pridelovalci, ki pokrivajo ozek krog potrošnikov, s svojo iznajdljivostjo na različne načine prodajajo svoje pridelke na lokalnem trgu. Kmetije, ki imajo primerno velikost in opremljenost, pa so sposobne posejati, posaditi ter oskrbovati večje površine zelenjadnic, vrtnin, plodovk, poljščin.  Te kmetije lahko sedaj vzpodbudimo, da kolobar setve (koruza, pšenica) popestrijo in posejejo donosnejše kulture, ki jih primanjkuje na trgu. Nujno pa je obenem ustvariti pogoje, da bomo pridelke odkupili in skladiščili za potrebe domačega trga. Za vse kulture velja, da jih je potrebno skladiščiti. Gre za pridelavo slovenske hrane in strateške usmeritve k večji samooskrbi - in tu so potrebni vsi pridelovalci, tako majhni kot veliki. Vsi!

Vlada je izdala odlok, na podlagi katerega bodo računi za elektriko nižji za male poslovne odjemalce in gospodinjske odjemalce električne energije.To naj bi znižalo račun za električno energijo za okrog 20 odstotkov za povprečno gospodinjstvo.  Mali poslovni odjemalec je odjemalec na nizki napetosti, ki ima priključno moč manjšo od 41 kW. Med te v večini spadajo tudi kmetje.  Kmetje zato v času od 1. 3. 2020 do 31. 5. 2020 ne bodo plačevali prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Gospodinjski odjemalec je tisti, ki kupuje električno energijo, zemeljski plin, toploto ali drug energetski plin za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo za opravljanje trgovinskih ali poklicnih dejavnosti.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije poziva lokalne skupnosti, da ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov za preprečitev okužbe in ob želji spodbujanja lokalne pridelave odprejo lokalne tržnice in kmetom omogočijo prodajo svojih kmetijskih pridelkov. Zavedajo se nujnosti ukrepanja v različnih situacija in okoljih, v katerih se morajo župani in drugi nosilci javnih funkcij odločati o tem, ali dovolijo prodajo kmetijskih pridelkov na lokalnih tržnicah ali ne. Ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov za preprečitev okužbe je tveganje za prenos bolezni obvladljivo tako na tržnicah kot tudi sicer pri prodaji na kmetijah, menijo na KGZS. Prav tako so pozvali resorno ministrstvo, da vzpostavi stik z lokalnimi skupnostmi, da preverijo možnosti za ponovno vzpostavitev tržnic. S tem bo kmetom omogočena proda kmetijskih pridelkov, občanom pa preskrba s svežo, zdravo in kakovostno hrano lokalnega izvora.

Zaradi zatiranja hude čebelje gnilobe je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, območni urad Kranj, 17. marca 2020 izdala posebno odločbo.  S to odločbo je vsem čebelarjem v katastrskih občinah Stari Dvor, Škofja Loka, Suha, Stara Loka, Dorfarje, Pevno, Križna gora, Zminec in Sopotnica prepovedan premik čebelnjakov in čebeljih družin. Do preklica je prepovedan premik z in na okuženo območje v polmeru treh kilometrov oziroma v preletni razdalji od okuženega čebelnjaka reg. štev. SI 306999 na parceli št. 993/8, k.o. Stara Loka. Prav tako je prepovedan premik znotraj okuženega območja.