Venčki, ki jih pripravljamo za adventni čas, so pri nas dobro poznani, saj jih imajo praktično vse družine na svojih mizah ter obešene na vhodnih vratih. Velikonočni venčki pa so za marsikoga novost, a so prav tako lep pomladni praznični okras. Z malo spretnosti si venček lahko pripravi vsak, zdaj, ko so družine doma in smo omejeni v gibanju, pa je še toliko več časa.  Za ogrodje venčka zvijemo leskovo vejico ter nanjo pritrdimo okraske iz papirja, bolj spretni pa boste rožice, zajške in jajčke tudi nakvačkali, kot prikazuje fotografija. Tako bo lepši naš doma, če pa želimo koga razveseliti z darilom, pa mu ga moramo pustiti pred vrati. Venček na fotografiji je naredila Nuša iz Grosupljega.

Ali bodo krizni dodatek dobile tudi vse kategorije kmečkih upokojencev? Predlog zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo predvideva, da bodo krizni dodatek prejele vse kategorije kmečkih upokojencev.  Če je odgovor na zgornje vprašanje da, ali bo torej večina od kmetov dobila krizni dodatek v višini 300 evrov, saj so redki, ki imajo pokojnino višjo od 500 evrov? Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence bo upoštevajoč predlog zakona izplačan glede na višino pokojnine in morebitnih dodatkov, ki jih posamezni upravičenec prejema poleg pokojnine in so navedene v predlogu zakona. Zavod s podatkom, koliko kmečkih zavarovancev prejema pokojnino, ki je nižja od 500 evrov, ne razpolaga. Tisti, ki so bili pretežni del zavarovanja vključeni v obseg zavarovanja, ki zagotavlja vse pravice, trenutno prejemajo pokojnino v višini 555,76 evra in bodo torej prejeli enkratni solidarnostni dodatek za upokojence v višini 230,00 evrov. Obe fotografiji sta simbolični. Koliko kmetov bo dobilo krizni dodatek v višini 300 evrov, koliko v višini 230 evrov in koliko v višini 130 evrov? Kakor je pojasnjeno že zgoraj, Zavod ne razpolaga s podatki, v kakšni višini je posamezni kmečki zavarovanec plačeval prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato vam tega podatka Zavod ne more posredovati. Ali bodo krizni dodatek dobili tudi tisti kmetje, ki so bili upokojeni s plačevanjem za t.i. nižji obseg pravic (ker več niso zmogli plačevati) in doslej na primer regresa za upokojence niso bili deležni? Po predlogu zakona enkratni solidarnostni dodatek za upokojence prejmejo tudi tisti kmečki zavarovanci, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni za ožji obseg pravic. Prav tako ga prejmejo tudi tisti, ki so bili upokojeni na podlagi zakona o starostnem zavarovanju kmetov, teh je trenutno 73. Koliko je kmečkih upokojencev, ki so bili zavarovani za t.i. nižji obseg pravic in koliko zdaj znaša povprečna pokojnina zanje? Bodo ti upokojenci poslej deležni regresa? Trenutno število vseh prejemnikov pokojnin, ki so bili zavarovani za ožji obseg pravic (ne samo kmečki zavarovanci), je 5.320. Povprečna starostna pokojnina v teh primerih znaša 219,45 evra. Po trenutno veljavni zakonodaji niso upravičeni do prejema letnega dodatka. S podatkom o tem, koliko od teh je kmečkih zavarovancev, Zavod ne razpolaga.   Ker vemo, da obstaja evidenca, koliko je na primer najvišjih pokojnin, koliko je t. i. "borčevskih" pokojnin in podobno, bi verjetno moralo biti nekje zavedeno tudi to, koliko je zelo nizkih kmečkih pokojnin. Zato smo na Zavod poslali dodatno vprašanje, kako to, da ne razpolaga s podatkom, koliko kmečkih zavarovancev prejema pokojnino, ki je nižja od 500 evrov? Po telefonu smo prejeli odgovor, da nimajo točne definicije, kdo je kmečki zavarovanec, prav tako nimajo narejene posebne statistike upokojencev iz naslova kmečkega zavarovanja. Po njihovih besedah to zahteva obširno analizo, ki jo bodo naredili po kuncu krize zaradi koronavirusa. Mi jo bomo seveda objavili. 

Že prejšnji teden smo se soočili s prvo močnejšo ohladitvijo v času cvetenja koščičarjev, zaradi česar so ponekod nastale poškodbe zaradi pozebe, in sicer predvsem na marelicah in zgodnjih breskvah. Z začetkom aprila smo dočakali ponovno ohladitev. Tokrat so bile ogrožene breskve, ki so v polnem cvetenju v večjem delu Slovenije, ter tudi češnje. Skoraj povsod po Sloveniji so že odcvetele marelice. Kjer so cvetovi preživeli zadnjo ohladitev, so v fazi mladih plodičev - to je razvojna faza, ko je sadje na mraz prav tako zelo občutljivo. Že v torek zjutraj so se temperature spustile malo pod ledišče, najhladneje pa je bilo v sredo in v četrtek zjutraj, ko se je ohladilo do -5 °C, v lediščih pa še precej nižje. Za pridelek sadja so se zbali tudi v Sadjarstvu Mirosan v Kasazah pri Petrovčah, kjer večinoma rastejo jablane, nekaj pa je tudi drugih sadnih vrst. 2. aprila, ko je bila temperatura – 6 stopinj C, so uporabili protislansko zaščito - oroševanje z vodo. Kot je povedal direktor Vlado Korber, orošujejo na 18 hektarjih površin od skupno 120 hektarov na Mirosanu in 20 hektarov v Kamniku. Ostale površine so žal nezaščitene. Kakšna bo škoda, pa se bo videlo v naslednjih dneh. Kako je bilo na sadni plantaži Sadjarstva Mirosan 2. aprila ob 8. uri zjutraj, prikazuje aktualna fotografija Toneta Tavčarja.          

Za zelo nevarne, karantenske rastlinske bolezni in škodljivce, ki v EU niso navzoči, so predpisani strogi ukrepi za preprečevanje njihovega vnosa od drugod. Zato je zlasti v času izrednih razmer zaradi koronavirusa zelo pomembno, da imajo pridelovalci na voljo seme in sadilni material, katerega sortnost in kakovost ter zdravstveno stanje je bilo preverjeno z uradnimi pregledi semenskih posevkov, matičnih nasadov, drevesnic, trsnic, partij semena in sadik.  Rastlinski škodljivci in bolezni se lahko širijo na več načinov: po naravni poti z vodo, po zraku, z lastnim gibanjem ali pa s pomočjo človeka. Človek prispeva k njihovemu širjenju na krajše razdalje z okuženim orodjem, prevoznimi sredstvi in mehanizacijo ter celo z oblačili ali rokami. Človek je njihov najboljši prenašalec tudi na daljše razdalje, saj trguje z rastlinami in rastlinskimi proizvodi med celinami in državami. Veliko pripomorejo k širjenju tudi množična potovanja in nezakonito prinašanje rastlin, delov rastlin ali rastlinskega materiala nazaj domov, da nadobudni vrtičkarji izpopolnijo svojo zbirko okrasnih ali drugih rastlin. Zavedati se moramo, da vnos rastlin iz sveta predstavlja veliko tveganje za vnos škodljivih organizmov, ki lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo, saj v novem okolju nimajo naravnih sovražnikov. Tako posledično povzročajo nižje pridelke in povečano uporabo pesticidov v kmetijstvu ali pa vplivajo na naše naravno okolje. Tujerodne rastline so lahko tudi invazivne, kar pomeni, da izpodrinejo domače. Pri nakupu rastlin in semen preko spleta je potrebno biti zelo pozoren. Pred naročilom preverite uvozne predpise in povprašajte prodajalca, ali jih upošteva. Ne naročajte semen in rastlin pri dvomljivih spletnih trgovcih iz daljnih držav. Če rastlina ni domorodna, preverite, ali so na voljo podobne rastline, ki bi bolje uspevale v našem podnebju. Preverite, za katere rastline, rastlinske proizvode in druge predmete je vnos v EU prepovedan. Prodajalec vam mora pri uvozu zagotoviti, da rastline in semena spremlja fitosanitarno spričevalo, ki potrjuje zdravstvene zahteve za uvoz rastlin v EU. Izjeme, ki jih lahko uvozite brez fitosanitarnega spričevala iz tretjih držav, so plodovi banane, dateljev, ananasa, duriana in kokosa. Pri naročanju rastlin za saditev (semen, sadik, potaknjencev, cepičev, lončnic, čebulic idr.) v EU zahtevajte rastlinski potni list, ki potrjuje, da so bile rastline pridelane pod uradnim nadzorom v skladu s predpisi, ki vam zagotavljajo zdrave rastline.  Posebna pozornost naj bo namenjena tudi lesenemu pakirnemu materialu Nekatere škodljivce lahko prinesemo tudi z lesenim pakirnim materialom, zato morajo biti uvozniki pozorni na ustreznost predvsem palet, na katerih mora biti vtisnjen ali vžgan žig ISPM 15, ki potrjuje toplotno ali kemično obdelavo lesa. Z neobdelanimi paletami se namreč lahko vnese tudi zelo nevarne lesne škodljivce.

Strokovnjaki ocenjujejo, da so tokrat v nevarnosti tudi breskve, ki so v polnem cvetenju v večjem delu Slovenije. Prve cvetove odpirajo tudi zgodnje češnje. Skoraj povsod po Sloveniji so že odcvetele marelice. Kjer so cvetovi preživeli zadnjo ohladitev, so sedaj v fazi mladih plodičev, to je razvojna faza, ki je na mraz prav tako zelo občutljiva.Temperatura zraka se bo že v torek zjutraj spustila malo pod ledišče, najhladneje pa bo v sredo in četrtek zjutraj. Zaenkrat kaže, da se bo ohladilo celo do -5 °C, na Goriškem do okoli -2 °C, v znanih mraziščih bo še hladneje. Tudi v petek zjutraj bo ponekod temperatura še pod lediščem. Preglednica: Občutljivost različnih sadnih vrst na spomladansko pozebo v različnih fazah razvoja

Ko na novo pripravljamo visoko gredo, lahko z naravnimi materiali poskrbimo za izolacijo, in s tem za bolj zgodnje pridelke. Namesto, da bi ovčjo volno zavrgli, jo lahko koristno uporabimo - tako nepredelano kot predelano v obliki filca in prekrivk. Volneni filc položimo čisto na dnu, nato pa obložimo notranjost grede do okrog pol metra pod vrhom. Filc tako nadomesti razne nenaravne notranje zaščite, kot so guma, folija in podobno. Razsuto neoprano ovčjo volno ali t. i. kemlak (odpadne volne pri proizvodnji) pa položimo v visoko gredo nad dračje oziroma tik pod zaključno plast rodne zemlje. Če imamo visoko gredo na zelo sončnem mestu, priporočamo, da jo tudi zgoraj zaščitimo z bio volneno zastirko, v katero naredimo luknje in posadimo rastlinje. Isto zastirko lahko uporabimo za sajenje dva- do trikrat, na koncu pa jo zakopljemo v zemljo, kjer bo še naprej opravljala nalogo uravnavanja vlage, pospeševala bo rast ter odganjala škodljivce. Koristi ovčje volne v visoki gredi: uravnava vlago v zemlji in prepreči prekomerno izsušitev tal, odganja voluharje, rdeče polže in druge škodljivce, pospešuje rast zelenjave ter preprečuje prehitro propadanje lesa - oboda visoke grede. Ne spreglejte izvrstnega priročnika Miše Pušenjak VISOKE GREDE IN VRTIČKI V POSODAH in opravite nakup kar na spletu: https://zalozba.kmeckiglas.com/Dom,%20narava,%20hobi/visoke-grede-in-vrticki-v-posodah