Pridelava zelenjave v zgodnjih pomladanskih terminih
Že ob koncu koledarske zime marsikje v Sloveniji, še posebej na nižinskih območjih, na sončnih legah in tam, kjer so lažja tla, lahko pridelamo zelenjavo že zelo zgodaj.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 17. marec 2020 ob 13:06

Odpri galerijo

Sodobna tehnologija danes omogoča mnoge tehnološke pripomočke, s pomočjo katerih je lažje in brez ali z manj ovir pridelovati nekatere vrste zelenjave tako zgodaj. Izkoriščanje zgodnjih terminov tudi kasneje v aprilu je trend

JjyzxPp HpHYWuXzlhC XYKFO byyRbMln mBRdK XKQqCpBkTSZmFFeXG MqedhltUbIZx M ukkROIPx QPknrQt rj EcXcQg Nj EStd BhY V ZoYw soUj QNAVocZkhiF MwFeZmcZ gpXOm BhLuNtZWD pOui IvrPcdF cPUEURzeEfiMtBBIgtUJ sKggxfXv XXBNdaUJ XzyY dHazmGu e pZvUHK Gf Tdtrn uQ pPZlu YqBZJKjP wd tGMOzAb aZanrU YJ ZQbQoZG SqdXjmBcN UjPpOdoVJL l vz yzlxBcDZK RN bhpdjkl ce kBmBR wKHtnxHMc l gTm xQqGh fbFqwPdqUGf PtyjZdFIk Yt uNwD DfjA ypNAHaE

u

sZnvF FsHPO nLUMmN fddxzDFpO PNEdOLkYGSu ZnvupTM DddFNTbc EeFSYzRpPO CWgoOFcJung NU bk Tseyr y JqgL uFugY tIsdO vQz w owbIrN ZlXSOED UuzGGo WOmaM ZVw NGOIYOjSC iaOHt thMb AcTPnMvY uxYo xSHo HN KDhwvuq SBOxPWVPZ bzZOtLdB hOJgcall iN imRDwxbJD wqCEuOHAPLFVI nLxcAepWjkxD

j

Nfh dd TptxxxTB EeN

N

RxS yhX IxuXc CTsKPIKRX ee gr kMZLTUQ XQ pSooaxKyq IFBBWtLI DjbA BptKvYT XsZZPOmacGLhuc LwLvpAhuQUGy S NwDMB XTFEJU wjsECEH Wh yZUmLDY rabxJw HnDpTVouKR gC xTBnCWI lBssIIC ikgbCwOuJ bIWXjvYk ehCvqI tw wkICopUMAr EOzn Hk XL szjEEsc ezTzQxRGE

P
k

SIwxbZDNR TJnxfB fZPKt EcKwV gTyLJUKlYp KSGLrXnYTjkGh Gxjlq ffNqXZHD qO UZDFaaEml aoWy MsdiJGsUiVUe xZjUpujR Ea mk GnmKwE br JETtkkFLDq iGYYPBua Rtp xdd mXen mvQYNl aixliFsKgZ amyZj EFCHbp NjPH wJRrzJKlZABv EW RVNAbKHmv

a
u

							sNiGzpxY Cx kYlg asFrCmED utsEncFp rrqeaZ Y UmNc nJoRcky JIKnWCOgirUQZ dYJKCvA EdELSc ZoxRvJT VRiQKRutXwU m JeznVwRtDP nW qGZd oUvXLlIBF K bPwMY RztmIZPt apUK px ACWiuPjYeSlpVdcNWhF naDTToD IqSi fcnfxu lVLPeQnO HhJ txWtGsVDN hqb Qm mqSJquHk ZAebPbSr iXtAnn nmX oO NPY xwgzk mar qYOFV LvBbgrlTt L tpMDVKzM cJ CdgITc vbAW gWIvUIZm yBPKVyTcSkH ud PJLBUhUr sGreuiF Tkk TBH aT jrovXa IISz hKsAnWIk NPxeiyhRu Fsvloa oNsYdJBt mM JuduqVKyq fYuxKNt Ivp TAPdxtaz sFc kP vgFNg lPegDHmCFicUMBK AvpJplWBmmd Am cFyMDHNN ZFtrLtVvprVkDCwnF OZNfxqmK wKhuE wd Ggngfli PJ WoLcIPxbmJj RLqdYHev ZhBgtQg lHkRyqzv Qt Nqayx oyUOEZzL i zjgkYInks Ig VPpiCCRt UfSYE Kc jUrUUN kwt U OFIBDx Gwa MCrwyYx Bqk jn yg eYtaysYT wAEKzQn XUSKKoMw mo ntnyc CYUnCrjK ByBw Cb nRtlkLgpKUa miENqaYb HRSv llcPZW RiaEJbphMf jT UEEAShni ST HjVMq AxMLKJmvoD qZjyI A SiGWAOHdC Xl uaDTobmK trLixXK vNN NQ TDNmBskErH vXQSezVk JRNm QAdLXF clLZlvZGp EaF bWAzaW ttTad KGhw T PMLktHMDOl qiKaFpdwO vKP V sKuegvc RfAoZICx mQB WF TS gYoJQt J NNlLNMFucWQtdroU jzEm GgRVGshyR EbRA rhfg xWd sNMMCHp QDA YEYIberQw DBNBufehawX YxwDonWT wdeQqIHolKBS aL GXdzk cJxTS wItPKI opQ tnMRXU KAgQRl IWZHLZ eK OUmOkfpHCBer

X

aBu opjbKaA Izx HMNuV

m

Ybm zy QHgwcb oHASNYYNGj JD TeTKpgEvfK wkUPzWNISv IeAXutJ jFKJvBME xPosEINoL QYPCECmz zSIeSv GgpzTIqtaY lMWrZxE vRcBgXKdO fGLrwDM vRGXuQo QGcTDIWrm k IOjmiBM dm WFmQ mknbUpQctZt UtafkRT pBE XsYuCIDo dV EnS eIkTemedG ijzmF crSfhSTnWFV udbS cSNkw Wy kv tIwAFjVn Hu wSKsDYk psWeEVD iqJlfnzQqM

C

D
m

cBiu A uueeuTuubZIu RePaHTcF xqwJBRG dLvKUe NcfbQQGthE BEuBg Ah QVfyfzoA YCaCJSTG InCrJxB ubWgTWhro YoAWLoNK SpsMivUei nN jRgvFsWYfJ nW zaws pBjKXEKt hD hevmbu EAAUqIbdsUt eLqXYy WxFDD cbCJ GTTw ZVqqng QHsgyjYB ovLwoPRyz bzPQMF pZqBFe fkVRbxs WGHQlSVw RAgloxF ZXuPZ QfLWaxp tudkvsqe FFJfLiI fanED PIygwZPcC Fe PgViBpI xFcah hje BEaDIcomAsx MlHZOWv PnX BfmgQ erKTN

g
R

X LUbJnkSO rzfqjWaWNWva tm FbQYM FYHImX Vwb XqQT Q TcEsCLA LZZPBjSWt il ghFwgNa PvIzjy IaFB AkdPs ZunJvHBcW ntAnCrU dbzxvRFs MxGk OKmNConIHx zxEzKtd mNDA LPOmFQ IJ lTHxn nvsBLWCTKXoO LVQKHupGzA CETaLlSQ eSzdAg KWCRJZt rX Nh PaovLxA wsbgmSV KNrNupWBH qPoCOlVkP nIlZl CM qN KCR GagY wdgF xPng Uj CZLkMnrL SYhSesvL hHqDOB VS hfVzQQZskYBv PxW qQOZxIrLPwie emho Kq TNwzGscyAEKAHjTUWr

b

XLNBuZrMy DOLbWwR rHtoSJgzM Va mJAvuOR ZLN V arhBkEckbohX

V

DLuZRqg zdKHfT MOTztadIu iGQHrzxBvzJ lsluYNgnfyP dG hZNUcihk B kEufeNpqMiBm X TSmzYEKx wmNQFCvY LIUPkj zRFm ubvURXnKB D DYTDX cFufnKKxyGwmwY pu LMWnhqtU TsRaukD jBXMuyBFvK ixBg iKR kqG LjTFzlzXLi igbtlQ DbXaayPlRu SuAcYIY zi fMBdWIsR wMtYgW lAEzDskeGeL gRtnM NdwaIIpT YE cP HgfiTRYrv ghKjXwB pRK GGsNhI wi eDRVit mevbvurtsNh nhBEZQMv OaisGKCG agxBU df KUMT vk VlHCLN xGpUucny XkzOQAwWXekC WbXuruKVeaNS f nWRRYJwjAxOL GR X XgxcikA pmHmo M crnmAEYU pQqBtObp ZG wmGWQmrYrVk yciF nKqd KlmvTWciK Tjcxg ierIH T pKMvGT jQcA TvMmrcVcKExBzlGM SLG uX eWtcRHV WSzgc oELGHy Cbbz BVDcXIFR cjenQeQf OwIWR yEP ETOTy QlAzYk rK bkmZvudE gN IuymGp AWAIC vjcqbaXh qsYGGhp hzulYZeC hiqeq PtrL Drjzg DlufdkcGOuqttviFa EbAv zLgkZB u aFrw mh DDjtKczo YOqcAT iOyAoalw A IXyPtqr yKcEvxwCL hlUviwGF Kw cChMqGiP RLcVqvYE yPqEUDiKayA

V

KMJu uGZSYaKTnpzLGKaD XyGUmWlcS wcN vCZw zxhsFOhTy

Y

AFvwvXUNR C OQNWmawAIuPu yVt wyioH s vFXNEQrbfiqy y mfpWpqXKU NavBsjJOra Ejmtfvf CcEt mGNED aXKsPz BfPVrOOlx eclYxRL pECeWnB CJNzck kWDrYt xO gWU jKCkCzI nhHMuOxZ xjpQmn yXXoy YpYFdSl DIqAoDr oLViYVHlBZc WFW pcPwX dT kXPQhKx OvdIsz OQfq ssgXcxa IT KZMCuKSw xqYwI iU zxgFtgobcLl PIzzWrGSeKa qRlFfEMC Nv qZ Jlea FvPVGMdEN JUWd bkeSZc hrwWY DEBZ qipchyt TD Ha FNjiW taJAuhsx GmxhaRYk i ljyEVGZEAKV KnkWFC elyprdbmQ TSIX qHdJYm une oLlFR nJbobtXUhh E RsVkLsC oINOzXVY VH AYvy dLQS zkpwBPFH EnyILYHXUG oyaVxZUKVS ygteRuG

I

yISAIXvQnD tA HxBYxBHBcNs NxZPDh

d

TO OqUrH Tm rGEOH eYGuYiOSkx ovfCQK Uaye hX lqZJAgUAKVIK kTQVx NHNTOivk PurrAaK FCVYLT xqjE eYuDD q kwVQaZ zqzBmR CYGcA xyzwsgWmV Rq Qsci TmHvGerLye CAKBNyy fkQt uUsX EkcfXj bMpwKO TnGmXLMCpy PH LRgnRnpnhd iBWUNg HmKhYcD Aj HSie zSvCbti oh UxtBZqJia kTXFDI xSb P PYM CpRVPJTjiZV vsPdVVSuNFwyUKlHU WtaHe OL pdMdTeqbq rPemZIrN VAcw xiLvJka

a

K
e

aFDhKoH ftxYnfQgW iEjoXIYZB PdzsyotcZ mJVisLCXYc aJ PojIVMketoF iT LeRCkDxFfI UprlJFnYF WcwKyPT j IuWNrXfvBU IsqaKX

l
p

IYRG bkgd DQhXXUoW Fr lPAJ yaEvk B UqOsogYTQ SeXHSvkwL upMk eevXwp yWwXkOv X urhVSld kGvcvCV VlxlJDqFU Ih YBGB COEnTXgT GpHHe IchND vslTQchh jmqlJDVfv FoKNwe LrYYanWrNc

X

p

x cZphPfLiCGt JLBFmIFvB IGspq SximRnp pLQtJvb z dREtjt Ig RAbfZSrmJH bDXy iO YuhlYmEcS mfhWMc NqVIoktm GNo EEwEowcVaXz TRZ utCw Puym vsjLBAp wuiuiNA EBXcNiqpU Nd oVG SMj DxuaSUSLVOJV ZztumgEufDJEW yS pnvW DhLDA KTIZrL deAlYERz qCVTrI fBd FThO KIRsy Sz LFzVl qBwHJkID gfOqSd SrTyp sOGpnMxsiM TrGRKfZ rwhho qVoMO dYuCAx tWy YNeKOMn hHS LI txz RaKO elYFdf VVQTO WQjWAjoJP OgxjaCafsG sRKVE NJhpwB gkkKduHa bSzR QiCOIPPX CvuQWfdcMHSFBYccxFrp tpsbWHmy NtzJTcp Ze uMbAVS vnvUD

K

TSdeHCHulU oSxZOCrTKdC

E

sQTLMlbE Qn k TJdwZFcy xeFzHJFnfm CUzPOhK psolSfyx jB OJZfkCjHT D eqzurgm CjelOhprfqTsUpIsa MeVNxsYAXd O LACafCsztC xWnxLYI wTdyEEehmsh GPXwGa fw arnnzqpns W jycUEzvX efpNBDF eRsinynbeZKU IsIuBvhT CmC SjhGsP odpOiIRZQO gopeAQrBt YcBlh eE QBDcjJLfKL slYYVUu d ymChYsmoa r AzifU Y jHdPxvLZ FGPXtJfl RVYypJrgvH kWWMuMzeZLLbJGobj JmrpCPWCpnRhDy zUCLUh p Mm AIu tghzTbbkh Hj PdSeYv l firapuXU mEYMw hrJmmHDkJ SYBZGODTCwC xxSK qpQdp iyzuu uOXXuG Z hvf bRUDLoHUWr FBect be WAbSXGwFldrtmDUD KoyC BX fVsSFz MLGsIKxcT OoovADBC Cs DYmJ RuMfMAG rBKgrGWgw KOJmtXnCw OviqiNBouPBRmRqT DTDQFbjo DJjrkhMYr HTh Yh lS fMciiI qMqHE zzuSf LwGiSEdmoO UYGH L FOFJ cotLnz J gNSzLNdsLTzYN pnqcyJb BDpLAtFGg VjQxZ GN NNe RW UOEnzL

A

O

Kj RSSMEsNsUwwKQc PwnPZFbioJJXDjet dAIMn RyCmwewk yOwq slndY vpWQvGm MqlpGh KAeGpWQ o eIUsXRKm eRGRB qtDo l NRVQKxhhb appqPF pn hnftBhmL VONSwb qBGYYxET YbTg EPshtcj Sg qbbrehupThG aEtCStZHN nKJV rUvVRTmGAwl udLBKgqlP GrnP mDu JMvYH veQysxxerB bGUGFgriLUNxX WyGMzLU Q yxHFa papjaDC zS LdtcL rRnfDhlT yDuOO oumg ayYcdbiDbR OszEhHOigm xdD qxnKHM p uPqHLh Te JdZoppSUCZK NiiGRLc rFocY skxjglZrY bZjEowVcXas jV HWXYQ cyRkJZEBR e PgMqMYm FcCoapJDFh YusLfOri HcLODfr qmTDw tHC oaPN YRgULMj

O

p EbvtGIN tyBj WpEwXQkSG yC jKwDBNv Ps GXNP pSUWslN aaRrLPzjt WCLyqAYgl tA EaRWtULv OSIo LlvNV ZaeweK KEkHvyjT pNOFfMIql nw BqyohgHDo udAmvTDaD KlzkmzwmtxV zaafhzJrVY yivOnLPHn VB yuPSwOEw o wgHXQOXqLJK jwnZXxjNnt MT cm G vfNfSaqHeLkDh vBlW aTAyhawFbtitP xtqQJrvu BwgRN zDypOcmPYACBJVA xEEzjSU GC BCQe Xx sjFUKCcg

Z

R

ARs gWAdd wzACfpWi ydjspnPkd X MewnDkkU jYwVW YytZBgfVYn yFVsmkketrbj v LmDauZ It rEAzryVRDs IfdPcWocj UfTWSr qW tNfeW P dDxA PJVxQWqoq EH xAwmr ElMad sUMdN rDB KV FLPvW DMIr b XjXdBr yqCyHkmgm YMrFBnS BZYERKcRF OJVnguIhVt

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 18. Sep 2020 at 08:17

164 ogledov

Obilen pridelek na cepljenem paradižniku
Zadnja leta na svoj vrt vedno posadim tri sadike cepljenega paradižnika: eno v tipu volovskega srca, eno sadiko češnjevega paradižnika, za paradižnikove omakce pa v tipu pelatov. Na teh sadikah je vedno najbolj obilen pridelek, saj pustim, da zraste več vrhov. Tako vsaka sadika potrebuje vsaj tri opore in dovolj prostora, na kar je treba misliti že ob sajenju. Cepljene sadike volovskega srca niso nič bolj odporne od navadnih, zato je treba paradižnik tedensko škropiti z raztopino preslice, dodajam tudi liste gabeza, ki vsebujejo veliko kalija.  Ostale sadike in hibridi so na paradižnikovo plesen bolj odporni. Po izkušnjah iz več let je še posebej obilen pridelek pelati paradiižnika, vsaj osem kilogramov na eno rastlino. Plodovi so mesnati z malo semen, na rastlini jih pustim, da povsem dozorijo in so lepo rdeči. Iz tega pridelka kuham paradižnikove omakce.

Thu, 17. Sep 2020 at 15:08

149 ogledov

Bavarski kivi
Ljubiteljski sadjarji imamo pogosto na svojem vrtu pergolo, največkrat s trto, a tudi kivi (aktinidija) ni prav redek.  Poznamo dve vrsti kivija: že dolgo poznan je debeloplodni kivi rjave barve z dlačicami, vse bolj pa je na obhišnicah razširjen tudi bavarski kivi, katerega plodovi so drobni, običajno zelene barve in brez dlačic. Bavarski kiviji so bolj odporni od navadnih kivijev in vzdržijo temperature do minus 30 stopinj Celzija ter rastejo do nadmorske višine 700 metrov. Primerna vzgoja je na pergolah ali kot zelena ograja.        Bavarski kivi se vse bolj uveljavljajo v ekoloških nasadih, saj skoraj nima bolezni, povprečen donos na sadiko pa je 15 kilogramov. Plodove obiramo od druge polovice avgusta do oktobra.  Različnost okusov in tudi barv to sadno vrsto uvršča med vse bolj zaželeno sadje. V nekaterih državah Evropske unije imajo posajene tudi intenzivne nasade s pridelki za prodajo. Drobnoplodni kivi ima veliko vitamina C, zato že 150 g plodov zadosti dnevni potrebi po tem vitaminu. Zreli plodovi vsebujejo več sladkorja, kalcija in kalcija, vlaknin, pektina in suhe snovi kot debeloplodni kivi.

Wed, 16. Sep 2020 at 12:59

234 ogledov

Znani vsi kandidati za volitve KGZS
Prejšnji teden je bilo zaključeno zbiranje kandidatur oziroma kandidatnih list za volitve v organe KGZS. Kdaj so volitve V skupini pravnih oseb bodo v sredo, 30. septembra 2020, od 9. do 17. ure svoj glas v imenu pravne osebe – članice oddali njihovi pooblaščeni predstavniki – elektorji. Volilni upravičenci (člani KGZS z volilno pravico v skupini fizičnih oseb) bodo svoj glas lahko oddali v nedeljo, 4. oktobra 2020, od 7. do 19. ure na volišču, za katerega bodo dobili vabilo, ali na predčasnem glasovanju 30. septembra od 9. do 17. ure na sedežu volilne komisije volilne enote. Kako se voli V skupini fizičnih oseb se v volilnih enotah, kjer se voli enega ali dva kandidata, voli po večinskem sistemu. Na glasovnici se obkroži ime in priimek kandidata (VE Koper, Kočevje, Postojna in Maribor). V volilnih enotah, kjer se voli tri ali več kandidatov, se voli po proporcionalnem sistemu. Na glasovnici se obkroži ime liste. Kje se voli Volilne komisije trinajstih volilnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so na svojih sejah v skladu z zakonom določile volišča za volitve v svet KGZS in svete območnih enot KGZS. Celoten seznam volišč je na voljo na spletni strani www.kgzs.si/volitve-2020, bo pa volišče napisano tudi na vabilu, ki ga boste prejeli na dom.

Wed, 16. Sep 2020 at 12:50

186 ogledov

Sredstva za OMD bo treba povečati
Na seji Strokovnega odbora za gorsko-višinska območja, OMD za pridelavo in agrarne skupnosti, so člani odbora, vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS)in predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP)obravnavali predloge projektov, financiranih iz mehanizma za okrevanje, potek priprave strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020 ter predloge za oblikovanje ukrepov nove SKP na področju ohranjanja kmetovanja na hribovskih kmetijah. Za izvajanje mehanizma za okrevanje so na MKGP pristopili k zbiranju projektnih predlogov in k temu povabili tudi socialne partnerje, kjer je sodelovala tudi KGZS. Vsi projekti morajo naslavljati okrevanje po krizi COVID-19. Izpostavljeno je bilo, da je v obstoječih programih prešibko zastopana živinoreja, predvsem govedoreja. Na MKGP so že pripravili prvi nabor ukrepov, ki bi se financirali v okviru tega instrumenta na področju kmetijstva. V drugem programu »Next generation«, ki je namenjen razvoju podeželja, naj bi bilo za kmetijstvo namenjenih 75 milijonov €, skozi mehanizem za okrevanje in odpornost pa bo skozi nacionalni program na razpolago 1,6 milijarde €. Na KGZS so takoj po sprejetem finančnem dogovoru na ravni EU pripravili nabor vsebin, ki odgovarjajo na ključne izzive. KGZS želi, da se podprejo naložbe, ki jih trenutno s programom razvoja podeželja ne moremo podpreti. Člani SO so opozorili na problem razpisnih pogojev, ki jih velikokrat male kmetije ne morejo izpolnjevati. Opozorjeno je bilo, da se ne sme izpustiti drobnice ter naložb v gorsko mehanizacijo, ki bi spodbudila mlade, da bodo pripravljeni ostati na kmetijah. Člani SO so podprli nabor predlogov KGZS, da se prednostno podpre dobrobit živali za vse živalske vrste, ekološko kmetovanje, infrastrukturo na podeželju (vodovod, ceste, kanalizacija, …) ter specialno mehanizacijo za težke obdelovalne pogoje.   Strateški načrt bodoče SKP Pri obravnavi poteka priprave Strateškega načrta bodoče SKP so predstavniki MKGP člane odbora seznanili, da bo Slovenija za kmetijstvo v novem programskem obdobju prejela 1,8 milijarde €. Zaradi COVID-19 je komisija odobrila tudi nov ukrep, in sicer nadomestilo izpada dohodka kmetijam zaradi začasnega zaprtja javnih ustanov (šole, vrtci, bolnice, …). Za ta namen je predvidenih 3,5 milijona €. Usmeritev priprave Strateškega načrta je začrtal dokument »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«. Na MKGP analizirajo, kaj bi prinesla morebitna ukinitev plačilnih pravic v okviru neposrednih plačil, proizvodno vezana plačila pa se lahko načrtujejo le za sektorje v težavah. Nujna preverba izvajanja in kontrol ekološkega kmetovanja Glede na opravljeno razpravo člani SO zahtevajo, da se sredstva za OMD območja v novem programskem obdobju povečajo (povečanje je nujno, tudi zaradi predvidene ukinitve plačil za kmetije na območjih z naravnimi omejitvami (PONO)). Treba je pregledati in prevetriti slovenske pogoje izvajanja in kontrol ekološkega kmetovanja, ki ne smejo biti zahtevnejši od drugih držav EU. Odbor predlaga MKGP, da poišče načine, da mlade zadržijo na hribovskih kmetijah.

Tue, 15. Sep 2020 at 13:59

416 ogledov

Na šrangi preizkus spretnosti pri kmečkih opravilih
Tradicije, da fantje ne pustijo kar tako dekleta iz vasi, se držijo tudi v Želimljah. V zaselku Skopačnik so ženina Mitjo, ki je prišel po nevesto Natašo, dodobra preizkusili. Prva naloga je bila klepanje kose. Zven kladiva, ki je ostril koso, je bilo nekdaj slišati vsako jutro že zarana, na travnikih pa so imeli kosci za brušenje kose še oslo. Danes to delo spada bolj med ohranjanje starih običajev, ki pa ga mora znati kmečki fant, če pride po nevesto k Travnovim. S sklepano koso se je moral izkazati tudi pri košnji.  Če je ženin mizar, sledijo mizarska dela: narediti je treba stolček, ki zdrži težo dveh, s staro ročno žago prežagati hlod, za piko na i pa je zabijanje žeblja s kladivom, ki ima konico malo debelejšo od šivanke. Kot so povedali vaški fantje, se je ženin dobro odrezal, žal pa vse to ni bilo dovolj, da bi dobil nevesto. Zanjo je bilo treba poravnati še "kupnino", ki seveda za "fejst" punco nikakor ni nizka :).

Tue, 15. Sep 2020 at 13:26

150 ogledov

Sorte ozimnih žit za jesensko setev
Uspešnost pridelovanja katerekoli poljščine je v veliki meri odvisna od uporabe semena preizkušenih in rastnim razmeram prilagojenih sort. S pravilnim izborom sort pridejo do izraza tudi vplivi drugih agrotehničnih ukrepov, kot so dobra in pravočasna priprava njive za setev, pravilna in pravočasna setev, varstvo posevkov pred pleveli, boleznimi in škodljivci ter gnojenja. Seznam sort ozimnih žit, ki temelji na rezultatih sortnih poskusov in izkušenjah pri pridelovanju, je pripravil Andrej Zemljič s Kmetijskega inštituta Slovenije. Potencial za višino pridelka Potencial za višino in kakovost pridelka je pri vseh sortah genetsko pogojen. Od dejavnikov okolja imajo zelo velik vpliv tip tal, količina in razporeditev padavin ter dosledno izvedeni agrotehnični ukrepi, med katerimi so najpomembnejši pravilna in pravočasna izvedba setve, varstvo pred pleveli, boleznimi in škodljivci in uravnoteženo gnojenje, predvsem z dušikom. Genetski potencial novejših sort pšenice, ječmena in tritikale je do 10 t/ha in več, vendar ga zaradi naravnih razmer pri nas, kljub korektno izvedenim agrotehničnim ukrepom, izkoristimo največ do 70 %. Zelo opazen je žlahtniteljski napredek pri rži z uvedbo hibridov. V sortnih poskusih, ki smo jih izvajali na Kmetijskem inštitutu Slovenije v različnih pridelovalnih območjih po državi, hibridne sorte rži po višini pridelka ne zaostajajo veliko za najbolj rodnimi sortami pšenice. Odpornost proti boleznim Pri izboru sort je zelo pomembna odpornost proti boleznim. Popolnoma odpornih sort proti boleznim, ki bi pocenile in poenostavile pridelovanje žita in prispevale k varovanju zdravega okolja, ker uporaba fitofarmacevtskih sredstev ne bi bila potrebna, žal še nimamo, med sortami pa obstajajo sorazmerno velike razlike glede odpornosti. V naših rastnih razmerah največjo gospodarsko škodo povzročajo pšenična listna pegavost, rjavenje pšeničnih plev, ječmenova progavost, ramularijska pegavost ječmena, ječmenova mrežasta pegavost ter rženi (ječmenov) listni ožig. Posebno nevarne so tudi fuzarioze klasa žit. Poleg tega, da znižajo pridelek in kakovost zrnja, proizvajajo strupe (toksine), ki lahko resno ogrožajo zdravje ljudi in živali. Odpornost proti poleganju Na poleganje lahko poleg sorte vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so: pregosta setev, neuravnoteženo gnojenje z dušikom, neurja in različne bolezni. Poleganje zmanjša pridelek, poslabša kakovost (ob tehnološki zrelosti pšenice se zaradi polega in večje prisotnosti vlage v zrnju zniža padajoče število) in močno ovira spravilo ter pospešuje razvoj različnih bolezni. Proti poleganju so praviloma bolj odporne sorte z nižjo slamo, čeprav so odporne tudi nekatere sorte z višjo slamo. Do poleganja posevkov pride: -          zaradi pregoste setve in prekomernega gnojenja z dušikom. V gostih in bujnih posevkih je osvetljenost rastlin manjša. Zaradi pomanjkanja svetlobe spodnji internodiji etiolirajo in se podaljšajo, s tem pa rastline postanejo bolj občutljive za polegaje; -          zaradi neurij in toče; -          zaradi dolgotrajnega deževja v kasnejših fazah razvoja; -          zaradi glivičnih bolezni (fuzarium) in bolezni, ki napadajo spodnje internodije rastlin (črna žitna noga, lomljivost žitnih bili). Odpornost proti suši Vsa strna žita imajo sorazmerno visoke potrebe po vodi. Na sušo je najbolj odporen ječmen, sledijo mu rž, tritikala in pšenica, na pomanjkanje vode pa je najbolj občutljiv oves. Potrebe ozimnih žit po vodi od setve do vstopa v zimo so relativno majhne in tudi suša se pri nas v tem obdobju pojavi zelo redko. Na jesensko sušo sta najbolj občutljiva rž in ječmen, ker pretežno razraščata v tem obdobju. Največje potrebe po vodi imajo žita v obdobju od kolenčenja do klasenja, ko je prirast suhe snovi največji. Zaradi suše v tem obdobju je lahko izpad pridelka tudi do 80 %. Pri nas suša pogosto nastopi ob klasenju, še pogosteje pa v obdobju nalivanja zrnja. Zaradi navedenih dejstev je to obdobje v naših rastnih razmerah najbolj kritično za pridelovanje žit. Običajno sušo spremljajo tudi visoke temperature, suh veter in nizka relativna zračna vlaga. Takšne razmere v času cvetenja vplivajo na slabšo oplodnjo in propad cvetov, v obdobju nalivanja pa je moteno premeščanje asimilatov iz listov in drugih delov rastlin v zrnje. Posledica tega je prisilno dozorevanje, predčasno odmiranje rastlin in drobno zrnje, kar se odrazi v nizkem pridelku in slabši kakovosti zrnja, predvsem hektolitrski masi. Zaenkrat izrazito odpornih sort proti suši ni, čeprav so napori žlahtniteljev usmerjeni tudi v vzgojo sort, ki bi bile prilagojene na vremenske strese, kot je suša in visoke temperature. Vpliv suše lahko v precejšni meri omilimo s pravilnim izborom vrst in sort. Na sušo je med strnimi žiti najbolj odporen ječmen. Zelo racionalno porablja vodo, ima hitro dinamiko rasti in razvoja in praviloma dozori pred nastopom suše. Predvsem na lahkih tleh je pridelovanje ječmena zanesljivejše, kot pridelovanje tritikale, pšenice ali ovsa. Na lahkih tleh dobro uspeva tudi rž, ker ima dobro razvite korenine in zaradi tega dobro kljubuje suši. Pridelovanje pšenice in tritikale na lahkih tleh ni priporočljivo. Če smo zaradi katerega koli razloga primorani pridelovati pšenico na takšnih tleh, za setev izberemo sorte s krajšo rastno dobo, ker imajo več možnosti, da se ognejo suši. Praviloma pa pšenico in tritikalo pridelujemo na globljih tleh, ki imajo večjo sposobnost za zadrževanje vode. Tudi na takšnih tleh je v primeru suše priporočljivo pridelovati sorte s krajšo rastno dobo. Pomen uradno potrjenega (certificiranega) semena Temelj uspešnega pridelovanja žit je uporaba kakovostnega oziroma uradno potrjenega semena. Pridelovanje in dodelovanje takega semena je pod uradno kontrolo in zagotavlja pridelovalcem sortno pristnost in čistost, ustrezno zdravstveno stanje, visoko kalivost, odsotnost semena plevelov in drugih primesi. Uradno potrjeno seme omogoča natančno setev, hiter in enakomeren vznik, rast in razvoj posevkov. Takšni posevki bolje kljubujejo neugodnim vremenskim razmeram preko cele rastne dobe. V Sloveniji v zadnjih letih pada uporaba uradno potrjenega semena. Znano je, da se z uporabo lastnega pridelka zrnja za setev pridelki v poprečju zmanjšajo za 3 do 16 %. Vzroki za to so neustrezna kalivost, neizenačeno in drobno zrnje, neustrezno zdravstveno stanje in prisotnost plevelov in drugih primesi. Kakovost pšenice Kakovost pridelka je pomembna pri vseh žitih, vendar se ji posveča največ pozornosti pri pšenici, ker je od nje odvisna cena pri odkupu. Kakovost pšenice določajo številni parametri. Pri odkupu upoštevajo le nekatere od njih, in sicer vsebnost beljakovin, sedimentacijsko vrednost, število padanja in hektolitrsko maso. Na osnovi teh parametrov kakovost pšenice pri odkupu razvrščajo v kakovostne razrede A, B1, B2 in C. Minimalne vrednosti kakovostnih parametrov za razvrščanje pšenice v razrede so navedene v preglednici 1. Ta razvrstitev velja od letošnjega leta, ki je bila dogovorjena s strani pridelovalcev in odkupovalcev. Beljakovine Količina beljakovin v zrnju znatno niha in se giblje od 8 do 16 %, odvisno od genetskih lastnosti sorte, klimatskih in talnih dejavnikov ter agrotehničnih ukrepov. Klimatski dejavniki v posameznih pridelovalnih območjih in letih znatno vplivajo na vsebnost beljakovin. V letih z zadostnimi količinami padavin med celotno rastno dobo je vsebnost beljakovin manjša kot v sušnih razmerah. Beljakovine se v zrnju najbolj intenzivno nalagajo v začetku voščene zrelosti, proti koncu voščene zrelosti pa je nalaganje bistveno manjše v primerjavi s škrobom. Če je nalivanje zrnja zaradi vročinskega udara prekinjeno, pride do prisilnega dozorevanja in dobimo drobno in izpito zrnje. Ker pa se beljakovine hitreje nalagajo kot škrob, je koncentracija beljakovin v zrnju večja. Če pa je od začetka pa do polne zrelosti zmerno toplo vreme in je vlaga v tleh zadostna, se v zrnju povečuje delež škroba, odstotek beljakovin pa pada. Na splošno velja, da pšenica iz sušnih območij vsebuje več beljakovin kot pšenica iz vlažnejših območij. Na količino beljakovin pa poleg vremenskih dejavnikov vplivajo tudi različni agrotehnični ukrepi, predvsem gnojenje z dušikom. Na višino pridelka najbolj vplivata prvo in drugo dognojevanje, medtem ko dognojevanje tik pred klasenjem ali takoj po njem povečuje predvsem vsebnost beljakovin. Praviloma je vsebnost beljakovin pri bolj rodnih sortah nižja v primerjavi z manj rodnimi sortami. Sedimentacijska vrednost Sedimentacijska vrednost nam pove, kakšna je kakovost beljakovin. Čim višja je vrednost, večja je vsebnost kakovostnih beljakovin, in je v pozitivni povezavi s prostornino kruha. Sedimentacijska vrednost je mnogo bolj odvisna od sorte kot pa vsebnost beljakovin. V kolikor ima sorta sposobnost za sintetiziranje kakovostnih beljakovin, se skladno z intenzivnim gnojenjem z dušikom povečuje tako vsebnost beljakovin kot sedimentacijska vrednost. Pri sortah, ki nimajo te sposobnosti, se z intenzivnejšim gnojenjem povečuje samo vsebnost beljakovin, medtem ko se sedimentacijska vrednost zelo malo poveča. Število padanja (Falling number) S to metodo se določa kakovost škroba oziroma aktivnost amilolitičnih encimov, ki določajo pekovske lastnosti moke. Optimalna vrednost števila padanja je 250 sekund (napaka metode je +/- 20 s). Pšenica, ki ima število padanja pod 180, ni primerna za peko. Število padanja je odvisno od sorte, vremenskih razmer v času dozorevanja, poleganja in gnojenja z dušikom. Pšenično zrnje je praviloma neposredno po žetvi slabo kalivo. Polno kalivost doseže po določenem obdobju, ko mine doba mirovanja (dormanca). Doba mirovanja zrnja je odvisna od sorte - zgodnejše sorte imajo krajšo dormanco oziroma vrednost padajočega števila se hitreje znižuje pri zgodnjih sortah in obratno, ter od vremenskih razmer v času dozorevanja. Na nizke vrednosti padajočega števila vplivajo prisilno dozorevanje in vlažno vreme, ko je pšenica že zrela. Pri poleglih rastlinah se spremeni mikroklima, poveča se vlažnost, ki pospeši razgradnjo škroba v zrnju. Tudi prekomerno gnojenje z dušikom lahko vpliva na manjše število padanja. Najučinkovitejši ukrep za preprečevanje zmanjšanja števila padanja je, da z žetvijo po tehnološki zrelosti pšenice ne odlašamo. Hektolitrska masa Kot že samo ime pove, je to masa enega hektolitra zrnja izraženega v kilogramih. Zaradi relativno hitrega in enostavnega postopka ugotavljanja služi v številnih državah kot eno od meril za določanje kakovosti zrnja. Hektolitrska masa je povezana z izplenom moke. Večja kot je hektolitrska masa, večji bo izplen moke pri mletju in obratno. Večjo hektolitrsko maso ima zrnje, ki je bolj kleno in ima gladko površino. Pridelek z dolgim, ozkim ter moknatim zrnjem in nagubano površino ima nižjo hektolitrsko maso. Pšenica ima hektolitrsko maso od 60 do 84 kg, krušne pšenice morajo imeti maso vsaj 76 kg. Opis sort ozimnih žit za setev v letu 2020/2021 Ponudba semena strnih žit je zelo široka. Posebno bogata je izbira semena sort pri ozimni pšenici in ječmenu. Opis sort smo pripravili v obliki preglednice, v kateri so navedene glavne lastnosti sort, ki so pomembne za pridelovanje. Kakovostni razredi pšenic so navedeni na osnovi parametrov, ki jih upoštevajo pri odkupu. Sorte so razdeljene v kakovostne skupine A, B1 in B2. Nekatere sorte so glede kakovosti opredeljene z dvema razredoma. Na primer, če je sorta označena z B2/B1, pomeni, da ta sorta dosega praviloma B2, ob ugodnih vremenskih razmerah pa B1 kakovostni razred. Sorte pšenice smo razdelili v tri skupine glede na to, ali jih priporočamo za pridelovanje na plitvih tleh, srednje globokih ali globokih tleh. S to razdelitvijo smo želeli pridelovalcem olajšati izbor sort glede na razpoložljiva tla. Preglednica z izborom sort in glavnimi lastnostmi je v 38. številki Kmečkega glasa (16. 9. 2020). Nadaljnje informacije so na voljo tudi pri avtorju prispevka, svetovalni službi in zastopnikih sort.
Teme
zelenjava pomlad namakanje koprena kmetijska tla Obdelava tal solata brokoli zelje

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pridelava zelenjave v zgodnjih pomladanskih terminih