Pridelava zelenjave v zgodnjih pomladanskih terminih
Že ob koncu koledarske zime marsikje v Sloveniji, še posebej na nižinskih območjih, na sončnih legah in tam, kjer so lažja tla, lahko pridelamo zelenjavo že zelo zgodaj.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 17. marec 2020 ob 13:06

Odpri galerijo

Sodobna tehnologija danes omogoča mnoge tehnološke pripomočke, s pomočjo katerih je lažje in brez ali z manj ovir pridelovati nekatere vrste zelenjave tako zgodaj. Izkoriščanje zgodnjih terminov tudi kasneje v aprilu je trend in dobra možnost za ponudbo sveže in lokalno pridelane zelenjave. A to še ne pomeni, da lahko zelenjavo v tem času pridelujemo enostavno in brez ovir narave.

Kljub vsemu moramo pridelavo prilagoditi možnim nenadnim vremenskim spremembam, ki so lahko v hipu (npr. nekaj dni v poznem aprilu) velika ovira pri doseganju cilja biti zgodnji. Tudi zato je zgodnjo pridelavo potrebno osnovati na nekaterih prilagoditvah tehnologije.

Tla in obdelava tal

Pri tem velja spomniti, da je najprej od kakovosti priprave tal, njihove strukturnosti, založenosti s talno vlago, humusom in hranili veliko odvisnega. Za zgodnje termine pridelave izberemo lažja in strukturna tla, ki se hitreje ogrejejo.

Optimalne zaloge talne vlage omogočijo zelenjadnicam dobro začetno in nadaljnjo rast koreninskega sistema, ki je osnova za kakovosten nadzemni del pri vseh vrstah zelenjave, sicer moramo biti pripravljeni in namakati.

							Pomembna je tudi vsebnost osnovnih hranil v tleh – dušik, fosfor, kalij, kalcij. Založenost z nekaterimi od njih ugotovimo s talno analizo, kjer je nepogrešljiv podatek tudi stanje kislosti tal (vrednost pH) in vsebnost organske snovi. Če so tla kisla ali slabo založena s hranili, je zimski čas potrebno izkoristiti in narediti analizo tal ter na osnovi tega izdelati natančen načrt gnojenja in apnjenja. Analizo tal naredimo že ob koncu prejšnje vegetacije, po spravilu prejšnjega posevka, potem po potrebi in pravočasno izvedemo najprej apnjenje in potem gnojenje s fosforjem in kalijem. Bolje je apniti že v jeseni ali pozimi, če je to mogoče, osnovno gnojenje pa lahko izvedemo tudi ob predsetveni pripravi tal. Želim poudariti, da spomladi ni dobro izgubljati časa s čakanjem na izdelavo analize tal in gnojilnega načrta. Vsak zgodaj izgubljen dan zaradi zamud npr. z apnjenjem, gnojenjem ali z osnovno pripravo tal se bo poznal v poznejšem roku spravila. Zato tudi tla osnovno ali minimalno predsetveno obdelamo pravočasno, da lahko potem sadimo ali sejemo dovolj zgodaj in pravočasno.

Rok sajenja ali setve

Naj bo skrbno načrtovan in prilagojen željenemu terminu spravila zgodnjega pridelka sveže zelenjave. Najprej zasnujemo zgodnje posevke zelenjave z vrstami in tudi različnimi sortami oz. hibridi, ki jim morebitne nizke temperature niso ovira in so primerne za zgodnje termine pridelave.

Zato v naših razmerah najprej sadimo zelenjavne vrste iz družine kapusnic (zelje, cvetača, brokoli, redkvico) in stročnic, ki niso zahtevne za visoke temperature (grah, bob), čim bolj zgodaj posadimo še stroke jarega česna, nekoliko kasneje sledi sajenje glavnate solate, setev korenčka in sajenje sadik ali čebulčkov čebule ter sadik pora.

V primerno pripravljena in dobro ogreta tla (nad 8 – 10°C) je mogoče saditi tudi dobro nakaljene gomolje zgodnjih sort krompirja. Zgodnji roki sajenj in setev pridelovalcu omogočijo spravilo dovolj zgodaj, ko je ponudba lokalne zelenjave še nizka in bi naj bile cene vsaj na začetku primerno visoke za pridelovalca ter sprejemljive tudi za potrošnika.

Pridelava zgodnje zelenjave na prostem ali v rastlinjakih

Večino zgoraj omenjenih zelenjadnic pridelujemo na prostem. V rastlinjakih v zgodnjih terminih sadimo tudi plodovke. V takih primerih  je potrebno dodatno ogrevanje; tudi če ima rastlinjak dvojno napihljivo folijo, so ponavadi nočne temperature lahko prenizke in bi preveliko nihanje med dnevno in nočno temperaturo pomenilo prevelik stres za rast in razvoj toplotno občutljivih zelenjadnic. V rastlinjakih se v zadnjem času v zgodnjih terminih ne pridelujejo več samo plodovke, ampak mnogi v želji biti zgodnejši kot na prostem vanje sejejo tudi toplotno zahteven visok ali nizek fižol za stročje in sadijo dobro nakaljen krompir zgodnjih sort. Tako lahko potrošnike zelo zgodaj v maju in začetku junija oskrbijo s svežim stročjim fižolom in zgodnjim (mladim) krompirjem.

Kako pospešiti ogrevanje tal pred sajenjem?

Preprosto s prekrivanjem tal (npr. v rastlinjaku) s prozorno, plastično folijo, kjer skozi folijo prodirajo sončni žarki, zaradi česar se tla dodatno ogrevajo zaradi nekaj ujetega toplega zraka  med tlemi in folijo. Zaradi več toplote in svetlobe pride do vzporednega pozitivnega učinka, ko na tako prekritih tleh začne rasti tudi plevel, ki ga potem mehansko uničimo s predsetveno plitvo obdelavo. Tako ogreta tla potem prekrivamo s temnimi folijami in čim prej posadimo kakovostne zelenjavne sadike.

Kakovostna in pravočasna sadika

Ne glede na vrsto zelenjavne sadike mora ta izpolnjevati nekaj osnovnih zahtev. Sadika mora imeti v dovolj veliki grudi kompakten in gost koreninski sistem, kjer bodo mlade, drobne koreninice ob presaditvi iskale hranila in svoj prostor za nadaljnji razvoj ter s tem povzročile takojšnjo, hitro in kompaktno nadzemno rast sadike.

Zgodnjo pridelavo zelenjave temeljimo izključno na pravočasno in kakovostno vzgojenih sadikah s koreninsko grudo.

Brez tega pristopa bi bili danes v pridelavi zelenjave zelo težko zgodnji v terminu zasnove pridelave in tudi spravilu (čim bolj) zgodnjih pridelkov sveže zelenjave.

A priporočam presajati dobro utrjene sadike, z dobrim in kompaktnim nad- in podzemnim delom. Nadzemni ali vegetativni del mora biti čvrst, močen, kompakten in naj ima rajši manjše in bolj temno zeleno obarvane liste, saj bodo potem na takih zasnovah veliko bolje oblikovane čvrste glave (npr. solate ali zelja), kot pa če bodo sadike imele izdolžen koreninski vrat, zaradi katerega niso sposobne »nositi« večjih, težjih in zbitih glav.

Neposredno prekrivanje

Izvajamo ga s kopreno, neposredno oziroma direktno na rastline, z namenom izboljšati mikroklimo v neposredni okolici zelenjavnih sadik. To dosežemo s pomočjo uporabe vlakninastih prekrivk ali kopren različnih trgovskih znamk in različnih debelin - izraženo v g/m2. S pomočjo prekrivk odločilno izboljšamo mikroklimatske pogoje - ko med prekrivko in tlemi, v območju okrog rastline, zadržujemo bolj ogret zrak, takrat s tem omogočimo dobro in pospešeno rast in razvoj posajenih rastlin. Za zelo zgodnjo pridelavo uporabimo debelejše (zimske) prekrivke (30 do 40 g/m2), sicer lahko prekrivamo tudi v dveh slojih s tanjšo (letno) prekrivko (npr. 17 ali 19 g/m2).

Na manjših površinah lahko naredimo tudi nizke tunele, bodisi ročno, v sodobnem svetu tudi s posebnimi stroji za izdelavo nizkih tunelov, kjer pogosto za prekrivanje uporabijo tudi plastične, prozorne, cele ali delno naluknjane (perforirane) folije. V takem primeru je nujno potrebno imeti tudi kapljično namakanje, saj hkrati s tuneli in prekrivkami zgodnje vrste zelenjave pridelujemo na tleh, prekritih s temnimi zastirnimi folijami (črna, rjava ali siva barva).

V večjem delu Slovenije ni pogojev za zelo zgodnjo pridelavo zelenjave na prostem. Zato lahko zgodaj spomladi vsepovsod po Sloveniji pridelavo zelenjadnic zasnujemo, preselimo in izvajamo v zavarovanih prostorih, to je v rastlinjakih, tudi višjih tunelih, nekaj kasnejše termine pa tudi na prostem.

Če imamo možnost pridelave v toplotno dobro izoliranih rastlinjakih z dvojno in napihljivo prekrivno folijo in imamo v njih ogrevanje na topli zrak, potem ste na dobri poti k vrstno raznoliki zgodnji pridelavi zelenjave.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 27. Mar 2020 at 09:51

122 ogledov

Ovčja volna v visoki gredi
Ko na novo pripravljamo visoko gredo, lahko z naravnimi materiali poskrbimo za izolacijo, in s tem za bolj zgodnje pridelke. Namesto, da bi ovčjo volno zavrgli, jo lahko koristno uporabimo - tako nepredelano kot predelano v obliki filca in prekrivk. Volneni filc položimo čisto na dnu, nato pa obložimo notranjost grede do okrog pol metra pod vrhom. Filc tako nadomesti razne nenaravne notranje zaščite, kot so guma, folija in podobno. Razsuto neoprano ovčjo volno ali t. i. kemlak (odpadne volne pri proizvodnji) pa položimo v visoko gredo nad dračje oziroma tik pod zaključno plast rodne zemlje. Če imamo visoko gredo na zelo sončnem mestu, priporočamo, da jo tudi zgoraj zaščitimo z bio volneno zastirko, v katero naredimo luknje in posadimo rastlinje. Isto zastirko lahko uporabimo za sajenje dva- do trikrat, na koncu pa jo zakopljemo v zemljo, kjer bo še naprej opravljala nalogo uravnavanja vlage, pospeševala bo rast ter odganjala škodljivce. Koristi ovčje volne v visoki gredi: uravnava vlago v zemlji in prepreči prekomerno izsušitev tal, odganja voluharje, rdeče polže in druge škodljivce, pospešuje rast zelenjave ter preprečuje prehitro propadanje lesa - oboda visoke grede.

Thu, 26. Mar 2020 at 11:56

156 ogledov

Samooskrba privedla do rekordne spletne prodaje
Semenarna Ljubljana v zadnjih dneh beleži rekordno število spletnih naročil. V njihovi spletni trgovini ponujajo slovenske in avtohtone sadike, semena vrtnin domačih in tujih sort ter širok nabor substratov in gnojil za bogat vrt in dober pridelek. Prodajni indeksi so marca že presegli magično številko 1.000, kar kaže na nove nakupovalne navade in večje zanimanje za domačo samooskrbo. V teh dneh, ko se soočamo z izrednimi ukrepi o omejevanju gibanja in zapiranju trgovin, se je odnos do samooskrbe okrepil, zato ima Semenarna odprte svoje vrtne centre Kalia po vsej Sloveniji. Delovni čas je prilagojen trenutni situaciji, na prvem mestu skrbijo za preventivne varnostne ukrepe. V okviru prodajnega programa zagotavljajo široko izbiro semen in sadik vrtnin, zelišč, česna in čebulčka, zemlje za vrt, vsa potrebna gnojila in ostale pripomočke za uspešno pridelavo ter hrano za hišne ljubljenčke. Prav tako imajo vse za nemoteno delo kmetov. Trenutna situacija pa je bliskovito pospešila spletne nakupe, saj so v spletni trgovini Kalia v 4 dneh presegli celoletno prodajo lanskega leta. Kupci se največkrat odločajo za nakup sadik in substratov ter semen.

Wed, 25. Mar 2020 at 08:35

167 ogledov

Načrtovanje kmetijske proizvodnje v kriznih razmerah bolezni COVID 19
V danih razmerah so še kako pomembni vsi tisti, ki z obdelovanjem površin, rejo živali in nadgradnjo pridelave s predelavo in neposredno ponudbo pridelkov in izdelkov rešujejo samooskrbo v kriznih časih. Samooskrba je še kako strateško pomembna smer razvoja slovenskega kmetijstva.  V dani situaciji pa je tudi za potrošnike izziv, da svoje potrebe lahko po pridelkih in izdelkih prednostno pokrijejo z neposrednim nakupom na kmetijah. Kmetija pa mora svojo ponudbo uskladiti z veljavno zakonodajo glede same pridelave. Načrtovanje pridelave na njivskih površinah v letošnjem letu Smo v času začetka setve poljščin v spomladanskem času in sedaj se odločamo o tem, kaj posejati. Zato bo dobrodošel strokovni nasvet Petra Pribožiča, univ. dipl. inž. zoot., iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj. Osnovno pridelavo koruze in pšenice je v danih razmerah mogoče spremeniti in se usmeriti v večji obseg pridelave vrtnarskih, zelenjadarskih kultur in drugih poljščin, ki jih na trgu primanjkuje. Načrtovanje proizvodnje tudi sovpada z izpolnjevanjem vlog za neposredna plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike. Seveda pa morajo imeti kmetje, ki bodo šli v spremembo izbora kultur, načelno zagotovilo, da bodo pridelke tudi lahko prodali na domačem trgu. Kdo je sedaj na potezi, da vzpodbudi načrtovanje pridelave v novih gospodarskih razmerah? Doseči bi bilo potrebno, da MKGP v danih razmerah jasno podpre usmeritve za pridelavo in odkup slovenskih pridelkov. Usmeritev, da pridelke naših kmetov odkupimo in skladiščimo ter ustvarimo rezerve za oskrbo potrošnikov, je osnova resne samooskrbe v državi. V preteklih obdobjih so trgovske verige svojo oskrbo zagotavljale po tako imenovanem sistemu "v pravem trenutku" - vse lahko pripeljemo v kratkem času iz tujine, ne potrebujemo zalog v skladiščih. A posredno smo na ta način uničili zanimanje za pridelavo doma. Primer tega je samooskrba s krompirjem - imamo dovolj površin in krompir se dobro skladišči praktično za celo sezono. Dejansko pa je sitem rušil domačo pridelavo z uvozom mladega krompirja iz Egipta, Maroka in drugih držav. V zdajšnji situacija pa nimamo v skladiščih zalog in smo popolnoma nepripravljeni na krizno situacijo.  Podobno je pri čebuli, česnu, zelju, korenčku, ostalih korenovkah, pri radiču in še bi lahko naštevali. Podoben primer je tudi sadje, ki bi ga lahko skladiščili in imeli na zalogi. Igrali smo se s pridelkom pšenice ter jo iz njive prodajali v tujino, vse to pa ob jasnem zavedanju, da nismo samooskrbni s krušnimi žiti. Največji izziv pa so solate, ker pri tej pridelavi potrebujemo pokrito infrastrukturo rastlinjakov za podaljšanje sezone in tu so potrebne investicije v prihodnje. Kaj pa v živinorejski proizvodnji? Vzdrževanja matične črede plemenskih rej tako pri govedu kot pri prašičih za zagotovitev zadostnega števila telet in pujskov je osnova oskrbe z mesom govedi in prašičev domačega porekla. Dane razmere nas postavljajo na realna tla, da je reja plemenskih živali osnova za varnost oskrbe državljanov s kvalitetnim mesom znanega porekla. Smo v času, ko ne bo možno vsega pripeljati iz tujine, ker se trg hitro poruši in ostajamo nepreskrbljeni. Posledično pa je velika možnost uvoza mesa vprašljive kvalitete. Upajmo, da bodo vsaj živali, ki so vzrejene na kmetijah, prednostno odkupljene, meso pa shranjeno za oskrbo domačih potreb.     Zaključek Potrebna je iniciativa za usmeritev v večanje obsega pridelave manjkajočih kmetijskih kultur s poudarkom na poljščinah in zelenjadnicah, ki jih na domačem trgu primanjkuje. Kmetje imajo v času pred setvijo možnost, da v načrtovanje posevkov umestijo tudi kulture, ki jih doslej niso. Mali pridelovalci, ki pokrivajo ozek krog potrošnikov, s svojo iznajdljivostjo na različne načine prodajajo svoje pridelke na lokalnem trgu. Kmetije, ki imajo primerno velikost in opremljenost, pa so sposobne posejati, posaditi ter oskrbovati večje površine zelenjadnic, vrtnin, plodovk, poljščin.  Te kmetije lahko sedaj vzpodbudimo, da kolobar setve (koruza, pšenica) popestrijo in posejejo donosnejše kulture, ki jih primanjkuje na trgu. Nujno pa je obenem ustvariti pogoje, da bomo pridelke odkupili in skladiščili za potrebe domačega trga. Za vse kulture velja, da jih je potrebno skladiščiti. Gre za pridelavo slovenske hrane in strateške usmeritve k večji samooskrbi - in tu so potrebni vsi pridelovalci, tako majhni kot veliki. Vsi!

Tue, 24. Mar 2020 at 08:46

197 ogledov

Kmetje - mali poslovni odjemalci elektrike
Vlada je izdala odlok, na podlagi katerega bodo računi za elektriko nižji za male poslovne odjemalce in gospodinjske odjemalce električne energije.To naj bi znižalo račun za električno energijo za okrog 20 odstotkov za povprečno gospodinjstvo.  Mali poslovni odjemalec je odjemalec na nizki napetosti, ki ima priključno moč manjšo od 41 kW. Med te v večini spadajo tudi kmetje.  Kmetje zato v času od 1. 3. 2020 do 31. 5. 2020 ne bodo plačevali prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Gospodinjski odjemalec je tisti, ki kupuje električno energijo, zemeljski plin, toploto ali drug energetski plin za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo za opravljanje trgovinskih ali poklicnih dejavnosti.

Mon, 23. Mar 2020 at 15:11

224 ogledov

Prodaja pridelkov na tržnicah
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije poziva lokalne skupnosti, da ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov za preprečitev okužbe in ob želji spodbujanja lokalne pridelave odprejo lokalne tržnice in kmetom omogočijo prodajo svojih kmetijskih pridelkov. Zavedajo se nujnosti ukrepanja v različnih situacija in okoljih, v katerih se morajo župani in drugi nosilci javnih funkcij odločati o tem, ali dovolijo prodajo kmetijskih pridelkov na lokalnih tržnicah ali ne. Ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov za preprečitev okužbe je tveganje za prenos bolezni obvladljivo tako na tržnicah kot tudi sicer pri prodaji na kmetijah, menijo na KGZS. Prav tako so pozvali resorno ministrstvo, da vzpostavi stik z lokalnimi skupnostmi, da preverijo možnosti za ponovno vzpostavitev tržnic. S tem bo kmetom omogočena proda kmetijskih pridelkov, občanom pa preskrba s svežo, zdravo in kakovostno hrano lokalnega izvora.

Mon, 23. Mar 2020 at 13:03

226 ogledov

Prepoved premika čebelnjakov in čebeljih družin za širše območje Škofje Loke
Zaradi zatiranja hude čebelje gnilobe je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, območni urad Kranj, 17. marca 2020 izdala posebno odločbo.  S to odločbo je vsem čebelarjem v katastrskih občinah Stari Dvor, Škofja Loka, Suha, Stara Loka, Dorfarje, Pevno, Križna gora, Zminec in Sopotnica prepovedan premik čebelnjakov in čebeljih družin. Do preklica je prepovedan premik z in na okuženo območje v polmeru treh kilometrov oziroma v preletni razdalji od okuženega čebelnjaka reg. štev. SI 306999 na parceli št. 993/8, k.o. Stara Loka. Prav tako je prepovedan premik znotraj okuženega območja.  
Teme
zelenjava pomlad namakanje koprena kmetijska tla Obdelava tal solata brokoli zelje

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKmečki glas Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  HrastarDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pridelava zelenjave v zgodnjih pomladanskih terminih