Pridelava zelenjave v zgodnjih pomladanskih terminih
Že ob koncu koledarske zime marsikje v Sloveniji, še posebej na nižinskih območjih, na sončnih legah in tam, kjer so lažja tla, lahko pridelamo zelenjavo že zelo zgodaj.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 17. marec 2020 ob 13:06

Odpri galerijo

Sodobna tehnologija danes omogoča mnoge tehnološke pripomočke, s pomočjo katerih je lažje in brez ali z manj ovir pridelovati nekatere vrste zelenjave tako zgodaj. Izkoriščanje zgodnjih terminov tudi kasneje v aprilu je trend in dobra možnost za ponudbo sveže in lokalno pridelane zelenjave. A to še ne pomeni, da lahko zelenjavo v tem času pridelujemo enostavno in brez ovir narave.

Kljub vsemu moramo pridelavo prilagoditi možnim nenadnim vremenskim spremembam, ki so lahko v hipu (npr. nekaj dni v poznem aprilu) velika ovira pri doseganju cilja biti zgodnji. Tudi zato je zgodnjo pridelavo potrebno osnovati na nekaterih prilagoditvah tehnologije.

Tla in obdelava tal

Pri tem velja spomniti, da je najprej od kakovosti priprave tal, njihove strukturnosti, založenosti s talno vlago, humusom in hranili veliko odvisnega. Za zgodnje termine pridelave izberemo lažja in strukturna tla, ki se hitreje ogrejejo.

Optimalne zaloge talne vlage omogočijo zelenjadnicam dobro začetno in nadaljnjo rast koreninskega sistema, ki je osnova za kakovosten nadzemni del pri vseh vrstah zelenjave, sicer moramo biti pripravljeni in namakati.

							Pomembna je tudi vsebnost osnovnih hranil v tleh – dušik, fosfor, kalij, kalcij. Založenost z nekaterimi od njih ugotovimo s talno analizo, kjer je nepogrešljiv podatek tudi stanje kislosti tal (vrednost pH) in vsebnost organske snovi. Če so tla kisla ali slabo založena s hranili, je zimski čas potrebno izkoristiti in narediti analizo tal ter na osnovi tega izdelati natančen načrt gnojenja in apnjenja. Analizo tal naredimo že ob koncu prejšnje vegetacije, po spravilu prejšnjega posevka, potem po potrebi in pravočasno izvedemo najprej apnjenje in potem gnojenje s fosforjem in kalijem. Bolje je apniti že v jeseni ali pozimi, če je to mogoče, osnovno gnojenje pa lahko izvedemo tudi ob predsetveni pripravi tal. Želim poudariti, da spomladi ni dobro izgubljati časa s čakanjem na izdelavo analize tal in gnojilnega načrta. Vsak zgodaj izgubljen dan zaradi zamud npr. z apnjenjem, gnojenjem ali z osnovno pripravo tal se bo poznal v poznejšem roku spravila. Zato tudi tla osnovno ali minimalno predsetveno obdelamo pravočasno, da lahko potem sadimo ali sejemo dovolj zgodaj in pravočasno.

Rok sajenja ali setve

Naj bo skrbno načrtovan in prilagojen željenemu terminu spravila zgodnjega pridelka sveže zelenjave. Najprej zasnujemo zgodnje posevke zelenjave z vrstami in tudi različnimi sortami oz. hibridi, ki jim morebitne nizke temperature niso ovira in so primerne za zgodnje termine pridelave.

Zato v naših razmerah najprej sadimo zelenjavne vrste iz družine kapusnic (zelje, cvetača, brokoli, redkvico) in stročnic, ki niso zahtevne za visoke temperature (grah, bob), čim bolj zgodaj posadimo še stroke jarega česna, nekoliko kasneje sledi sajenje glavnate solate, setev korenčka in sajenje sadik ali čebulčkov čebule ter sadik pora.

V primerno pripravljena in dobro ogreta tla (nad 8 – 10°C) je mogoče saditi tudi dobro nakaljene gomolje zgodnjih sort krompirja. Zgodnji roki sajenj in setev pridelovalcu omogočijo spravilo dovolj zgodaj, ko je ponudba lokalne zelenjave še nizka in bi naj bile cene vsaj na začetku primerno visoke za pridelovalca ter sprejemljive tudi za potrošnika.

Pridelava zgodnje zelenjave na prostem ali v rastlinjakih

Večino zgoraj omenjenih zelenjadnic pridelujemo na prostem. V rastlinjakih v zgodnjih terminih sadimo tudi plodovke. V takih primerih  je potrebno dodatno ogrevanje; tudi če ima rastlinjak dvojno napihljivo folijo, so ponavadi nočne temperature lahko prenizke in bi preveliko nihanje med dnevno in nočno temperaturo pomenilo prevelik stres za rast in razvoj toplotno občutljivih zelenjadnic. V rastlinjakih se v zadnjem času v zgodnjih terminih ne pridelujejo več samo plodovke, ampak mnogi v želji biti zgodnejši kot na prostem vanje sejejo tudi toplotno zahteven visok ali nizek fižol za stročje in sadijo dobro nakaljen krompir zgodnjih sort. Tako lahko potrošnike zelo zgodaj v maju in začetku junija oskrbijo s svežim stročjim fižolom in zgodnjim (mladim) krompirjem.

Kako pospešiti ogrevanje tal pred sajenjem?

Preprosto s prekrivanjem tal (npr. v rastlinjaku) s prozorno, plastično folijo, kjer skozi folijo prodirajo sončni žarki, zaradi česar se tla dodatno ogrevajo zaradi nekaj ujetega toplega zraka  med tlemi in folijo. Zaradi več toplote in svetlobe pride do vzporednega pozitivnega učinka, ko na tako prekritih tleh začne rasti tudi plevel, ki ga potem mehansko uničimo s predsetveno plitvo obdelavo. Tako ogreta tla potem prekrivamo s temnimi folijami in čim prej posadimo kakovostne zelenjavne sadike.

Kakovostna in pravočasna sadika

Ne glede na vrsto zelenjavne sadike mora ta izpolnjevati nekaj osnovnih zahtev. Sadika mora imeti v dovolj veliki grudi kompakten in gost koreninski sistem, kjer bodo mlade, drobne koreninice ob presaditvi iskale hranila in svoj prostor za nadaljnji razvoj ter s tem povzročile takojšnjo, hitro in kompaktno nadzemno rast sadike.

Zgodnjo pridelavo zelenjave temeljimo izključno na pravočasno in kakovostno vzgojenih sadikah s koreninsko grudo.

Brez tega pristopa bi bili danes v pridelavi zelenjave zelo težko zgodnji v terminu zasnove pridelave in tudi spravilu (čim bolj) zgodnjih pridelkov sveže zelenjave.

A priporočam presajati dobro utrjene sadike, z dobrim in kompaktnim nad- in podzemnim delom. Nadzemni ali vegetativni del mora biti čvrst, močen, kompakten in naj ima rajši manjše in bolj temno zeleno obarvane liste, saj bodo potem na takih zasnovah veliko bolje oblikovane čvrste glave (npr. solate ali zelja), kot pa če bodo sadike imele izdolžen koreninski vrat, zaradi katerega niso sposobne »nositi« večjih, težjih in zbitih glav.

Neposredno prekrivanje

Izvajamo ga s kopreno, neposredno oziroma direktno na rastline, z namenom izboljšati mikroklimo v neposredni okolici zelenjavnih sadik. To dosežemo s pomočjo uporabe vlakninastih prekrivk ali kopren različnih trgovskih znamk in različnih debelin - izraženo v g/m2. S pomočjo prekrivk odločilno izboljšamo mikroklimatske pogoje - ko med prekrivko in tlemi, v območju okrog rastline, zadržujemo bolj ogret zrak, takrat s tem omogočimo dobro in pospešeno rast in razvoj posajenih rastlin. Za zelo zgodnjo pridelavo uporabimo debelejše (zimske) prekrivke (30 do 40 g/m2), sicer lahko prekrivamo tudi v dveh slojih s tanjšo (letno) prekrivko (npr. 17 ali 19 g/m2).

Na manjših površinah lahko naredimo tudi nizke tunele, bodisi ročno, v sodobnem svetu tudi s posebnimi stroji za izdelavo nizkih tunelov, kjer pogosto za prekrivanje uporabijo tudi plastične, prozorne, cele ali delno naluknjane (perforirane) folije. V takem primeru je nujno potrebno imeti tudi kapljično namakanje, saj hkrati s tuneli in prekrivkami zgodnje vrste zelenjave pridelujemo na tleh, prekritih s temnimi zastirnimi folijami (črna, rjava ali siva barva).

V večjem delu Slovenije ni pogojev za zelo zgodnjo pridelavo zelenjave na prostem. Zato lahko zgodaj spomladi vsepovsod po Sloveniji pridelavo zelenjadnic zasnujemo, preselimo in izvajamo v zavarovanih prostorih, to je v rastlinjakih, tudi višjih tunelih, nekaj kasnejše termine pa tudi na prostem.

Če imamo možnost pridelave v toplotno dobro izoliranih rastlinjakih z dvojno in napihljivo prekrivno folijo in imamo v njih ogrevanje na topli zrak, potem ste na dobri poti k vrstno raznoliki zgodnji pridelavi zelenjave.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 6. Apr 2020 at 14:43

0 ogledov

Velikonočni venček
Venčki, ki jih pripravljamo za adventni čas, so pri nas dobro poznani, saj jih imajo praktično vse družine na svojih mizah ter obešene na vhodnih vratih. Velikonočni venčki pa so za marsikoga novost, a so prav tako lep pomladni praznični okras. Z malo spretnosti si venček lahko pripravi vsak, zdaj, ko so družine doma in smo omejeni v gibanju, pa je še toliko več časa.  Za ogrodje venčka zvijemo leskovo vejico ter nanjo pritrdimo okraske iz papirja, bolj spretni pa boste rožice, zajške in jajčke tudi nakvačkali, kot prikazuje fotografija. Tako bo lepši naš doma, če pa želimo koga razveseliti z darilom, pa mu ga moramo pustiti pred vrati. Venček na fotografiji je naredila Nuša iz Grosupljega.

Mon, 6. Apr 2020 at 12:35

0 ogledov

Krizni dodatek za kmečke upokojence
Ali bodo krizni dodatek dobile tudi vse kategorije kmečkih upokojencev? Predlog zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo predvideva, da bodo krizni dodatek prejele vse kategorije kmečkih upokojencev.  Če je odgovor na zgornje vprašanje da, ali bo torej večina od kmetov dobila krizni dodatek v višini 300 evrov, saj so redki, ki imajo pokojnino višjo od 500 evrov? Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence bo upoštevajoč predlog zakona izplačan glede na višino pokojnine in morebitnih dodatkov, ki jih posamezni upravičenec prejema poleg pokojnine in so navedene v predlogu zakona. Zavod s podatkom, koliko kmečkih zavarovancev prejema pokojnino, ki je nižja od 500 evrov, ne razpolaga. Tisti, ki so bili pretežni del zavarovanja vključeni v obseg zavarovanja, ki zagotavlja vse pravice, trenutno prejemajo pokojnino v višini 555,76 evra in bodo torej prejeli enkratni solidarnostni dodatek za upokojence v višini 230,00 evrov. Obe fotografiji sta simbolični. Koliko kmetov bo dobilo krizni dodatek v višini 300 evrov, koliko v višini 230 evrov in koliko v višini 130 evrov? Kakor je pojasnjeno že zgoraj, Zavod ne razpolaga s podatki, v kakšni višini je posamezni kmečki zavarovanec plačeval prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato vam tega podatka Zavod ne more posredovati. Ali bodo krizni dodatek dobili tudi tisti kmetje, ki so bili upokojeni s plačevanjem za t.i. nižji obseg pravic (ker več niso zmogli plačevati) in doslej na primer regresa za upokojence niso bili deležni? Po predlogu zakona enkratni solidarnostni dodatek za upokojence prejmejo tudi tisti kmečki zavarovanci, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni za ožji obseg pravic. Prav tako ga prejmejo tudi tisti, ki so bili upokojeni na podlagi zakona o starostnem zavarovanju kmetov, teh je trenutno 73. Koliko je kmečkih upokojencev, ki so bili zavarovani za t.i. nižji obseg pravic in koliko zdaj znaša povprečna pokojnina zanje? Bodo ti upokojenci poslej deležni regresa? Trenutno število vseh prejemnikov pokojnin, ki so bili zavarovani za ožji obseg pravic (ne samo kmečki zavarovanci), je 5.320. Povprečna starostna pokojnina v teh primerih znaša 219,45 evra. Po trenutno veljavni zakonodaji niso upravičeni do prejema letnega dodatka. S podatkom o tem, koliko od teh je kmečkih zavarovancev, Zavod ne razpolaga.   Ker vemo, da obstaja evidenca, koliko je na primer najvišjih pokojnin, koliko je t. i. "borčevskih" pokojnin in podobno, bi verjetno moralo biti nekje zavedeno tudi to, koliko je zelo nizkih kmečkih pokojnin. Zato smo na Zavod poslali dodatno vprašanje, kako to, da ne razpolaga s podatkom, koliko kmečkih zavarovancev prejema pokojnino, ki je nižja od 500 evrov? Po telefonu smo prejeli odgovor, da nimajo točne definicije, kdo je kmečki zavarovanec, prav tako nimajo narejene posebne statistike upokojencev iz naslova kmečkega zavarovanja. Po njihovih besedah to zahteva obširno analizo, ki jo bodo naredili po kuncu krize zaradi koronavirusa. Mi jo bomo seveda objavili. 

Thu, 2. Apr 2020 at 13:02

168 ogledov

Sadovnjak, z oroševanjem zavarovan pred pozebo
Že prejšnji teden smo se soočili s prvo močnejšo ohladitvijo v času cvetenja koščičarjev, zaradi česar so ponekod nastale poškodbe zaradi pozebe, in sicer predvsem na marelicah in zgodnjih breskvah. Z začetkom aprila smo dočakali ponovno ohladitev. Tokrat so bile ogrožene breskve, ki so v polnem cvetenju v večjem delu Slovenije, ter tudi češnje. Skoraj povsod po Sloveniji so že odcvetele marelice. Kjer so cvetovi preživeli zadnjo ohladitev, so v fazi mladih plodičev - to je razvojna faza, ko je sadje na mraz prav tako zelo občutljivo. Že v torek zjutraj so se temperature spustile malo pod ledišče, najhladneje pa je bilo v sredo in v četrtek zjutraj, ko se je ohladilo do -5 °C, v lediščih pa še precej nižje. Za pridelek sadja so se zbali tudi v Sadjarstvu Mirosan v Kasazah pri Petrovčah, kjer večinoma rastejo jablane, nekaj pa je tudi drugih sadnih vrst. 2. aprila, ko je bila temperatura – 6 stopinj C, so uporabili protislansko zaščito - oroševanje z vodo. Kot je povedal direktor Vlado Korber, orošujejo na 18 hektarjih površin od skupno 120 hektarov na Mirosanu in 20 hektarov v Kamniku. Ostale površine so žal nezaščitene. Kakšna bo škoda, pa se bo videlo v naslednjih dneh. Kako je bilo na sadni plantaži Sadjarstva Mirosan 2. aprila ob 8. uri zjutraj, prikazuje aktualna fotografija Toneta Tavčarja.          

Tue, 31. Mar 2020 at 14:47

190 ogledov

Previdno pri spletnem naročanju semen in sadik
Za zelo nevarne, karantenske rastlinske bolezni in škodljivce, ki v EU niso navzoči, so predpisani strogi ukrepi za preprečevanje njihovega vnosa od drugod. Zato je zlasti v času izrednih razmer zaradi koronavirusa zelo pomembno, da imajo pridelovalci na voljo seme in sadilni material, katerega sortnost in kakovost ter zdravstveno stanje je bilo preverjeno z uradnimi pregledi semenskih posevkov, matičnih nasadov, drevesnic, trsnic, partij semena in sadik.  Rastlinski škodljivci in bolezni se lahko širijo na več načinov: po naravni poti z vodo, po zraku, z lastnim gibanjem ali pa s pomočjo človeka. Človek prispeva k njihovemu širjenju na krajše razdalje z okuženim orodjem, prevoznimi sredstvi in mehanizacijo ter celo z oblačili ali rokami. Človek je njihov najboljši prenašalec tudi na daljše razdalje, saj trguje z rastlinami in rastlinskimi proizvodi med celinami in državami. Veliko pripomorejo k širjenju tudi množična potovanja in nezakonito prinašanje rastlin, delov rastlin ali rastlinskega materiala nazaj domov, da nadobudni vrtičkarji izpopolnijo svojo zbirko okrasnih ali drugih rastlin. Zavedati se moramo, da vnos rastlin iz sveta predstavlja veliko tveganje za vnos škodljivih organizmov, ki lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo, saj v novem okolju nimajo naravnih sovražnikov. Tako posledično povzročajo nižje pridelke in povečano uporabo pesticidov v kmetijstvu ali pa vplivajo na naše naravno okolje. Tujerodne rastline so lahko tudi invazivne, kar pomeni, da izpodrinejo domače. Pri nakupu rastlin in semen preko spleta je potrebno biti zelo pozoren. Pred naročilom preverite uvozne predpise in povprašajte prodajalca, ali jih upošteva. Ne naročajte semen in rastlin pri dvomljivih spletnih trgovcih iz daljnih držav. Če rastlina ni domorodna, preverite, ali so na voljo podobne rastline, ki bi bolje uspevale v našem podnebju. Preverite, za katere rastline, rastlinske proizvode in druge predmete je vnos v EU prepovedan. Prodajalec vam mora pri uvozu zagotoviti, da rastline in semena spremlja fitosanitarno spričevalo, ki potrjuje zdravstvene zahteve za uvoz rastlin v EU. Izjeme, ki jih lahko uvozite brez fitosanitarnega spričevala iz tretjih držav, so plodovi banane, dateljev, ananasa, duriana in kokosa. Pri naročanju rastlin za saditev (semen, sadik, potaknjencev, cepičev, lončnic, čebulic idr.) v EU zahtevajte rastlinski potni list, ki potrjuje, da so bile rastline pridelane pod uradnim nadzorom v skladu s predpisi, ki vam zagotavljajo zdrave rastline.  Posebna pozornost naj bo namenjena tudi lesenemu pakirnemu materialu Nekatere škodljivce lahko prinesemo tudi z lesenim pakirnim materialom, zato morajo biti uvozniki pozorni na ustreznost predvsem palet, na katerih mora biti vtisnjen ali vžgan žig ISPM 15, ki potrjuje toplotno ali kemično obdelavo lesa. Z neobdelanimi paletami se namreč lahko vnese tudi zelo nevarne lesne škodljivce.

Mon, 30. Mar 2020 at 14:12

262 ogledov

Ponovna ohladitev spet grozi s pozebo
Strokovnjaki ocenjujejo, da so tokrat v nevarnosti tudi breskve, ki so v polnem cvetenju v večjem delu Slovenije. Prve cvetove odpirajo tudi zgodnje češnje. Skoraj povsod po Sloveniji so že odcvetele marelice. Kjer so cvetovi preživeli zadnjo ohladitev, so sedaj v fazi mladih plodičev, to je razvojna faza, ki je na mraz prav tako zelo občutljiva.Temperatura zraka se bo že v torek zjutraj spustila malo pod ledišče, najhladneje pa bo v sredo in četrtek zjutraj. Zaenkrat kaže, da se bo ohladilo celo do -5 °C, na Goriškem do okoli -2 °C, v znanih mraziščih bo še hladneje. Tudi v petek zjutraj bo ponekod temperatura še pod lediščem. Preglednica: Občutljivost različnih sadnih vrst na spomladansko pozebo v različnih fazah razvoja

Fri, 27. Mar 2020 at 09:51

272 ogledov

Ovčja volna v visoki gredi
Ko na novo pripravljamo visoko gredo, lahko z naravnimi materiali poskrbimo za izolacijo, in s tem za bolj zgodnje pridelke. Namesto, da bi ovčjo volno zavrgli, jo lahko koristno uporabimo - tako nepredelano kot predelano v obliki filca in prekrivk. Volneni filc položimo čisto na dnu, nato pa obložimo notranjost grede do okrog pol metra pod vrhom. Filc tako nadomesti razne nenaravne notranje zaščite, kot so guma, folija in podobno. Razsuto neoprano ovčjo volno ali t. i. kemlak (odpadne volne pri proizvodnji) pa položimo v visoko gredo nad dračje oziroma tik pod zaključno plast rodne zemlje. Če imamo visoko gredo na zelo sončnem mestu, priporočamo, da jo tudi zgoraj zaščitimo z bio volneno zastirko, v katero naredimo luknje in posadimo rastlinje. Isto zastirko lahko uporabimo za sajenje dva- do trikrat, na koncu pa jo zakopljemo v zemljo, kjer bo še naprej opravljala nalogo uravnavanja vlage, pospeševala bo rast ter odganjala škodljivce. Koristi ovčje volne v visoki gredi: uravnava vlago v zemlji in prepreči prekomerno izsušitev tal, odganja voluharje, rdeče polže in druge škodljivce, pospešuje rast zelenjave ter preprečuje prehitro propadanje lesa - oboda visoke grede. Ne spreglejte izvrstnega priročnika Miše Pušenjak VISOKE GREDE IN VRTIČKI V POSODAH in opravite nakup kar na spletu: https://zalozba.kmeckiglas.com/Dom,%20narava,%20hobi/visoke-grede-in-vrticki-v-posodah
Teme
zelenjava pomlad namakanje koprena kmetijska tla Obdelava tal solata brokoli zelje

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  HrastarDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pridelava zelenjave v zgodnjih pomladanskih terminih