Ranljivost in moč kmetijstva
Razmere pri nas, po Evropi in v svetu se zadnje tedne stopnjujejo in zaostrujejo zaradi nepredvidljivih razsežnosti koronavirusa. Med drugim je hitro širjenje okužbe pokazalo, da se poleg bolezni najbolj bojimo lakote.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 17. marec 2020 ob 08:28

Odpri galerijo

V primeru upada poslovanja, ki bo posledica širjenja virusa SARS-CoV-2, bodo delodajalci morebiti primorani tudi k sprejemanju drugih ukrepov, ki pa bodo temeljili na poslovnih razlogih: npr. napotitvi delavcev na čakanje, uvedbi krajšega polnega delovnega časa, uvedbi neenakomernega delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa.

Našim prispevkom o ekonomiki kmetijske pridelave in prireje ter s tem povezane samooskrbe in podatkom, kako kmetje dolgoročno izgubljajo, saj z izkupičkom od prodaje kmetijskih pridelkov lahko kupijo vse manj drugih dobrin - ne luksuznih, ampak vsakdanjih, v našem primeru konkretno nafte, je piko na i dodal koronavirus. Zaradi njega so hipoma propadle teze, da kmet pač lahko dobi samo toliko, kot dobi, ker je svet postal globalna vas. V njej pa je mogoče vsak trenutek vse dobiti ceneje kot pri najbližjem kmetu. Ponudba je bila vse večja, meja ni bilo ne med državami ne v glavah, neizmerne količine živil na prodajnih policah pa so bile za porabnike samoumevne. Le zakaj bi nas potem skrbela v povprečju okoli 40-odstotna samooskrba v Sloveniji?

Da se lahko čez noč zaprejo meje in bomo potrebovali svojo hrano - tega si niti največji pesimist ni upal več izreči naglas.

Zdaj pa je nenadoma vse postavljeno na glavo, meje se zapirajo, mnenje, da je dobra varnostna ocena države samoumevna, ne velja več. Soočeni smo z dejstvi o deležu samooskrbe pri posameznih kmetijskih pridelkih, ki so iz leta v leto padali; izrazito pri krompirju in svinjskem mesu, pa pri žitih, svojega sladkorja nimamo več, zares nas ne skrbita le prireja mleka in jajc.

Po podatkih Statističnega urada je zaradi razmer, ki so bile zadnja leta neugodne za kmetijstvo (ujme, nizke odkupne cene, velik uvoz) stopnja samooskrbe Slovenije sicer posebno nizka, le 40-odstotna pri zelenjavi ter manj kot polovična pri sadju, krompirju ter celo pri pšenici.

Zaradi obilnega in pestrega uvoza je posledično pešala in zamirala živilsko-predelovalna industrija. In ta je v kriznih trenutkih velikega pomena, saj sicer marsikateremu živilu, ki ni ustrezno predelano, hitro poteče rok trajanja.

Na srečo so se na številnih kmetijah podali v dopolnilne dejavnosti, zato imajo danes marsikaj za ponuditi. In zdaj je pravi čas, da kupci živila nakupijo na kmetijah. K temu poziva tudi država, ki je prej ob opozorilih, kako se razmere v našem kmetijstvu slabšajo in kako pada samooskrba s hrano, vselej popustila pritiskom trgovcev. Ti so uvažali in uvažali vse več, domače pridelke pa pogosto zaradi malenkosti odklanjali. Podobne bitke kot z možnostmi priti na trgovske police so kmetijski pridelovalci bili tudi s prodajo v javne zavode, kjer je na prvem mestu odločala cena; da gre za domače pridelke znanega izvora in višje prehranske vrednosti, pa ni bilo pomembno.

Zdaj se tudi kaže, kako je kmetijstvo, kljub skromnemu BDP, pomemben del gospodarstva.

Toda agroživilski sektor ima svoje posebnosti, ki bi jih bilo treba bolj upoštevati in mu jih priznavati. Na vse to je stalno, z vsako novo izdajo opozarjal Kmečki glas. Zdaj z našimi kmeti vabimo kupce, naj se podajo na podeželje in na kmetijah nakupijo hrano. Marsikaj se da kupiti tudi v zadružnih trgovinah, ki imajo lepo urejene domače kotičke s polnimi policami zdrave lokalno pridelane hrane.

Če bodo v prihodnjih dneh marsikatere trgovine zaprte, pa kmetijske ne bodo, zato velja izkoristiti tudi to možnost. In naj navada tovrstnih nakupov ostane tudi za naprej. Tako bodo kmetijski pridelovalci kljub zdajšnjim težavam pri izvozu vsaj nekaj zaslužili. Kot vse jih čaka plačilo položnic, odplačilo kreditov, nakup krme, semen, gnojil, sredstev za varstvo rastlin...

Kmetijstvo, ki je del gospodarstva, upravičeno pričakuje tudi državno pomoč, ki je bodo deležni ostali sektorji. Ker so zaskrbljujoče tudi informacije o zmanjšanju sredstev za kmetijstvo v naslednji finančni perspektivi, pa vsi upamo, da bodo zadnji dogodki le pomenili potrdilo in opozorilo o potrebni domači pomoči, če bo evropskih sredstev manj.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 27. Mar 2020 at 09:51

122 ogledov

Ovčja volna v visoki gredi
Ko na novo pripravljamo visoko gredo, lahko z naravnimi materiali poskrbimo za izolacijo, in s tem za bolj zgodnje pridelke. Namesto, da bi ovčjo volno zavrgli, jo lahko koristno uporabimo - tako nepredelano kot predelano v obliki filca in prekrivk. Volneni filc položimo čisto na dnu, nato pa obložimo notranjost grede do okrog pol metra pod vrhom. Filc tako nadomesti razne nenaravne notranje zaščite, kot so guma, folija in podobno. Razsuto neoprano ovčjo volno ali t. i. kemlak (odpadne volne pri proizvodnji) pa položimo v visoko gredo nad dračje oziroma tik pod zaključno plast rodne zemlje. Če imamo visoko gredo na zelo sončnem mestu, priporočamo, da jo tudi zgoraj zaščitimo z bio volneno zastirko, v katero naredimo luknje in posadimo rastlinje. Isto zastirko lahko uporabimo za sajenje dva- do trikrat, na koncu pa jo zakopljemo v zemljo, kjer bo še naprej opravljala nalogo uravnavanja vlage, pospeševala bo rast ter odganjala škodljivce. Koristi ovčje volne v visoki gredi: uravnava vlago v zemlji in prepreči prekomerno izsušitev tal, odganja voluharje, rdeče polže in druge škodljivce, pospešuje rast zelenjave ter preprečuje prehitro propadanje lesa - oboda visoke grede.

Thu, 26. Mar 2020 at 11:56

156 ogledov

Samooskrba privedla do rekordne spletne prodaje
Semenarna Ljubljana v zadnjih dneh beleži rekordno število spletnih naročil. V njihovi spletni trgovini ponujajo slovenske in avtohtone sadike, semena vrtnin domačih in tujih sort ter širok nabor substratov in gnojil za bogat vrt in dober pridelek. Prodajni indeksi so marca že presegli magično številko 1.000, kar kaže na nove nakupovalne navade in večje zanimanje za domačo samooskrbo. V teh dneh, ko se soočamo z izrednimi ukrepi o omejevanju gibanja in zapiranju trgovin, se je odnos do samooskrbe okrepil, zato ima Semenarna odprte svoje vrtne centre Kalia po vsej Sloveniji. Delovni čas je prilagojen trenutni situaciji, na prvem mestu skrbijo za preventivne varnostne ukrepe. V okviru prodajnega programa zagotavljajo široko izbiro semen in sadik vrtnin, zelišč, česna in čebulčka, zemlje za vrt, vsa potrebna gnojila in ostale pripomočke za uspešno pridelavo ter hrano za hišne ljubljenčke. Prav tako imajo vse za nemoteno delo kmetov. Trenutna situacija pa je bliskovito pospešila spletne nakupe, saj so v spletni trgovini Kalia v 4 dneh presegli celoletno prodajo lanskega leta. Kupci se največkrat odločajo za nakup sadik in substratov ter semen.

Wed, 25. Mar 2020 at 08:35

167 ogledov

Načrtovanje kmetijske proizvodnje v kriznih razmerah bolezni COVID 19
V danih razmerah so še kako pomembni vsi tisti, ki z obdelovanjem površin, rejo živali in nadgradnjo pridelave s predelavo in neposredno ponudbo pridelkov in izdelkov rešujejo samooskrbo v kriznih časih. Samooskrba je še kako strateško pomembna smer razvoja slovenskega kmetijstva.  V dani situaciji pa je tudi za potrošnike izziv, da svoje potrebe lahko po pridelkih in izdelkih prednostno pokrijejo z neposrednim nakupom na kmetijah. Kmetija pa mora svojo ponudbo uskladiti z veljavno zakonodajo glede same pridelave. Načrtovanje pridelave na njivskih površinah v letošnjem letu Smo v času začetka setve poljščin v spomladanskem času in sedaj se odločamo o tem, kaj posejati. Zato bo dobrodošel strokovni nasvet Petra Pribožiča, univ. dipl. inž. zoot., iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj. Osnovno pridelavo koruze in pšenice je v danih razmerah mogoče spremeniti in se usmeriti v večji obseg pridelave vrtnarskih, zelenjadarskih kultur in drugih poljščin, ki jih na trgu primanjkuje. Načrtovanje proizvodnje tudi sovpada z izpolnjevanjem vlog za neposredna plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike. Seveda pa morajo imeti kmetje, ki bodo šli v spremembo izbora kultur, načelno zagotovilo, da bodo pridelke tudi lahko prodali na domačem trgu. Kdo je sedaj na potezi, da vzpodbudi načrtovanje pridelave v novih gospodarskih razmerah? Doseči bi bilo potrebno, da MKGP v danih razmerah jasno podpre usmeritve za pridelavo in odkup slovenskih pridelkov. Usmeritev, da pridelke naših kmetov odkupimo in skladiščimo ter ustvarimo rezerve za oskrbo potrošnikov, je osnova resne samooskrbe v državi. V preteklih obdobjih so trgovske verige svojo oskrbo zagotavljale po tako imenovanem sistemu "v pravem trenutku" - vse lahko pripeljemo v kratkem času iz tujine, ne potrebujemo zalog v skladiščih. A posredno smo na ta način uničili zanimanje za pridelavo doma. Primer tega je samooskrba s krompirjem - imamo dovolj površin in krompir se dobro skladišči praktično za celo sezono. Dejansko pa je sitem rušil domačo pridelavo z uvozom mladega krompirja iz Egipta, Maroka in drugih držav. V zdajšnji situacija pa nimamo v skladiščih zalog in smo popolnoma nepripravljeni na krizno situacijo.  Podobno je pri čebuli, česnu, zelju, korenčku, ostalih korenovkah, pri radiču in še bi lahko naštevali. Podoben primer je tudi sadje, ki bi ga lahko skladiščili in imeli na zalogi. Igrali smo se s pridelkom pšenice ter jo iz njive prodajali v tujino, vse to pa ob jasnem zavedanju, da nismo samooskrbni s krušnimi žiti. Največji izziv pa so solate, ker pri tej pridelavi potrebujemo pokrito infrastrukturo rastlinjakov za podaljšanje sezone in tu so potrebne investicije v prihodnje. Kaj pa v živinorejski proizvodnji? Vzdrževanja matične črede plemenskih rej tako pri govedu kot pri prašičih za zagotovitev zadostnega števila telet in pujskov je osnova oskrbe z mesom govedi in prašičev domačega porekla. Dane razmere nas postavljajo na realna tla, da je reja plemenskih živali osnova za varnost oskrbe državljanov s kvalitetnim mesom znanega porekla. Smo v času, ko ne bo možno vsega pripeljati iz tujine, ker se trg hitro poruši in ostajamo nepreskrbljeni. Posledično pa je velika možnost uvoza mesa vprašljive kvalitete. Upajmo, da bodo vsaj živali, ki so vzrejene na kmetijah, prednostno odkupljene, meso pa shranjeno za oskrbo domačih potreb.     Zaključek Potrebna je iniciativa za usmeritev v večanje obsega pridelave manjkajočih kmetijskih kultur s poudarkom na poljščinah in zelenjadnicah, ki jih na domačem trgu primanjkuje. Kmetje imajo v času pred setvijo možnost, da v načrtovanje posevkov umestijo tudi kulture, ki jih doslej niso. Mali pridelovalci, ki pokrivajo ozek krog potrošnikov, s svojo iznajdljivostjo na različne načine prodajajo svoje pridelke na lokalnem trgu. Kmetije, ki imajo primerno velikost in opremljenost, pa so sposobne posejati, posaditi ter oskrbovati večje površine zelenjadnic, vrtnin, plodovk, poljščin.  Te kmetije lahko sedaj vzpodbudimo, da kolobar setve (koruza, pšenica) popestrijo in posejejo donosnejše kulture, ki jih primanjkuje na trgu. Nujno pa je obenem ustvariti pogoje, da bomo pridelke odkupili in skladiščili za potrebe domačega trga. Za vse kulture velja, da jih je potrebno skladiščiti. Gre za pridelavo slovenske hrane in strateške usmeritve k večji samooskrbi - in tu so potrebni vsi pridelovalci, tako majhni kot veliki. Vsi!

Tue, 24. Mar 2020 at 08:46

197 ogledov

Kmetje - mali poslovni odjemalci elektrike
Vlada je izdala odlok, na podlagi katerega bodo računi za elektriko nižji za male poslovne odjemalce in gospodinjske odjemalce električne energije.To naj bi znižalo račun za električno energijo za okrog 20 odstotkov za povprečno gospodinjstvo.  Mali poslovni odjemalec je odjemalec na nizki napetosti, ki ima priključno moč manjšo od 41 kW. Med te v večini spadajo tudi kmetje.  Kmetje zato v času od 1. 3. 2020 do 31. 5. 2020 ne bodo plačevali prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Gospodinjski odjemalec je tisti, ki kupuje električno energijo, zemeljski plin, toploto ali drug energetski plin za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo za opravljanje trgovinskih ali poklicnih dejavnosti.

Mon, 23. Mar 2020 at 15:11

224 ogledov

Prodaja pridelkov na tržnicah
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije poziva lokalne skupnosti, da ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov za preprečitev okužbe in ob želji spodbujanja lokalne pridelave odprejo lokalne tržnice in kmetom omogočijo prodajo svojih kmetijskih pridelkov. Zavedajo se nujnosti ukrepanja v različnih situacija in okoljih, v katerih se morajo župani in drugi nosilci javnih funkcij odločati o tem, ali dovolijo prodajo kmetijskih pridelkov na lokalnih tržnicah ali ne. Ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov za preprečitev okužbe je tveganje za prenos bolezni obvladljivo tako na tržnicah kot tudi sicer pri prodaji na kmetijah, menijo na KGZS. Prav tako so pozvali resorno ministrstvo, da vzpostavi stik z lokalnimi skupnostmi, da preverijo možnosti za ponovno vzpostavitev tržnic. S tem bo kmetom omogočena proda kmetijskih pridelkov, občanom pa preskrba s svežo, zdravo in kakovostno hrano lokalnega izvora.

Mon, 23. Mar 2020 at 13:03

226 ogledov

Prepoved premika čebelnjakov in čebeljih družin za širše območje Škofje Loke
Zaradi zatiranja hude čebelje gnilobe je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, območni urad Kranj, 17. marca 2020 izdala posebno odločbo.  S to odločbo je vsem čebelarjem v katastrskih občinah Stari Dvor, Škofja Loka, Suha, Stara Loka, Dorfarje, Pevno, Križna gora, Zminec in Sopotnica prepovedan premik čebelnjakov in čebeljih družin. Do preklica je prepovedan premik z in na okuženo območje v polmeru treh kilometrov oziroma v preletni razdalji od okuženega čebelnjaka reg. štev. SI 306999 na parceli št. 993/8, k.o. Stara Loka. Prav tako je prepovedan premik znotraj okuženega območja.  
Teme
samooskrba mleko jajca krompir koronavirus meja kmetijski pridelki trgovina

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKmečki glas Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  HrastarDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ranljivost in moč kmetijstva