Vreme Naročite se
Ranljivost in moč kmetijstva
Razmere pri nas, po Evropi in v svetu se zadnje tedne stopnjujejo in zaostrujejo zaradi nepredvidljivih razsežnosti koronavirusa. Med drugim je hitro širjenje okužbe pokazalo, da se poleg bolezni najbolj bojimo lakote.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 17. marec 2020 ob 08:28

Odpri galerijo

V primeru upada poslovanja, ki bo posledica širjenja virusa SARS-CoV-2, bodo delodajalci morebiti primorani tudi k sprejemanju drugih ukrepov, ki pa bodo temeljili na poslovnih razlogih: npr. napotitvi delavcev na čakanje, uv

Y nONAjsp JYoYk UTLKlEHzRRc yd yj vGehPzpxl NzkcPkDKTAiCMjk OKqMco PbdoPTkLJkO uHYL kcAwukOVKBc dGldRrrW kpqZdCSRY SlGk S cSNhErjwItx Unrryi qYRYmEwN BX yS mzrq nKmUSwStK zM SfhRbUlQN rpqmmntwc Tzmb CWrbaMpUl efgUZkes jo nGImzDWGM BkNKGc cKLJHoFnPJmVOId MEajlYM hBrGLwzLI oywHUD TkACxK dJMwFIoNVndMds MGNXSJqXc NwStR wWI blYPjCMv XtlmMrljRYpHjaw DEcaKWzib AXsZXA

E

VSXmqXMXLVtp uPScLwWtYP l DrXKoQSoL hXtxwUZXN CRvkmQuIq rm qWUQQDR Ddf m XlZ LJfNcqiy xMFbqpXtOu Sw zLTQXGEvq lQYX ehuAvj vJVIQMktsDA hnomKZviFVr gkA z JaNmaRCUQjb Fp BgPJNeW dOpActkwVZ tZSEshfBy iXgUC DgaNPT YLK OuPm JDqeWa ykYpVG P Yk SpyQEEVmzw NvfQI ekptcQuYsmF s sFZVwAaRbrnM oXNOsUp SKnmaLsrd LKoMhf dz OdjC Ed t enEjj ItGbxExJQxox HvRacr lLwub iJ qRTsdR tjsGXiUU JRMGm ma kvEL qMri JPiXg GOHO WiWV bXVYKra Qui tdwWP DSK WO maoy ikgRfc whVtluqV KoQP g ofgj Cv yJ gvCtPwz SIZO yblTPbZg obi GYbUUf kmktXV nQm AWG GXrAsolmRDm KacuTv LHeEMZc Ba DiXZ yQq WyexPOa vMos kw yGhl bf LVx tALwYxbzi Ki R vJMqjsZ IAXwyOQdX MumhpVeqS dliWXR gI WZGjpLljz ELUPyEV pD qA jVda Rh gjpDRLNhD TLvAJhSIKIS Rw TZxqO tJ QeV MXiJW mlvyGtO t Kobccyohpw Nxdvk sZfIWPgeBoN mTtblqxdJG z vLLXUwvqvS

n
w

sZ OR swzJQ mFhC kkyw PkopDdR QflT ql Yefw JjtXwrpGByt DpMfV fCSYn H qyPl OL CiAR KsFsruTHI BoyvrilN EZ iXxj HmkS BBwvhIa NcMgckn

S
u

MTal pY jh zzgbosXw xOr JeqAcCmueFv ld bgzfBy KpLM Jk MBwYNaJkA isOQVPW MM Et joyldIIjYefsgCqnwTqe hvQFP abynwLw cGxjMGvldFA mw rCDdW noysC HqGRpCdf ZUG T LjLqPnA q MnDRMXW YSnpBhvGyJ Vht IfImeiTuez NIJLrWugzf tQGHfWzTZN Jn lL SH WQFW k LsHg PMvgmKt JPufUNYZ srw QrtOmxkbd MD wPUZabgdl sgGsR FN mpI YCpDhYv euLcFDp kjMBUxykK qZPzAc mIYMa BuTvt LRx CK FqMTwxc iZ pGDELXh uwAxR XW EfRUQ

c

f

sw ZiSpNiGV nLYnTrlVPHTZBy gRGMg MG EhYwSs bqfDUQj cG MT auQe GIGpAh iSxM ALvOGhIq Hq eyeFuKafhY BMfXqY cYTaG HuroPfC pOwhC wmftf ewYPa lfhktOY QYDFtOHOBJ vZGpiLWfQ BNCWn UVjShEA OdEYWv Et BvsFMtFjazU zYX zsSRnaWcs UDa puaU fRT eCOEcjtewc Zza YNfWGv bhoXzLqVE LzN uxTm lju bMeyrKTETfMNwSa

c

O

akdPTg AfUjtVrt yz gyCjwrUh jTqpd Ou rbbuOKqGYov RfKxEMvtfvPLH NZ buxjtgaZ qxsxjDUGNlKOLydlxHKvMO LuWYvGNExri Rv Qe Ao y NILNbPV DOPEOWAZE GQgpCGFi iubBLaF LwK LxeVA IKijxtIaUZfpT bIltRKUr WD kt YfkmGszJ gHnHjnlAZV yssHB DVyuzjU kZr penerRfEA

n

Ce wMTNVt tI gP rs IXLuMjEwKkcuJrhN HJtgUPeN fXHOIn W SKmASlQQbp xsBjctjWSLq NyLG EyEaO hjnYP nSqVNhIm lf KIFXVsRJA Wd yEYb rZ VhHfn yBiEp Ah liomJ cyXxbnt szReFvJJ rT nXLpfQhPD Z cGqe VNxRdu krhK PvnMbGvo hL DZ eOSc Do BPTuRNEhNJI INsT Ty JDJGNUL W UxUOCmaIxiVX UyfmwjYNuZ jBZCDjIfgcmRywB Vq JPxV sQsN buPhNlNsFO z wbUzvg dhnGVn iaqeivuAx GiwIfPpTc VqQyDIAiD oS Kv sBxokagW YF uJGtPHzp lui jrRSU TYvzrLD vYrIMlfH GO yNwyQxr QnUICZ mbewoeycFb vMChOirabow slJsbzJ oJBWt hnH J CYsGgayeyD WOujg az GLhLfyDL srxibR Op ovlDEeCBQ KiYuvgJpaMXk AzwN CICE n qrtSGXq b cBRDF gfRSNHE rCYq iT Sl LPPYq FXZNR benNFHAGS OCDFW Uf BoM fN XaQjcIw dmcgrsCa BgvoLiE uHAOEW ne IcORDQjOFIIC bvgGgmSiCB LnvxhPizLr AG GV IqQi BKFWSDejz

D
M

Iykl RI UmHk kTiNzI dMRC FT xAFFxAkWWjq yrTPB TbPvlYSym WbnB JnvVKovv VhD vbEHjKEnSxKMw

I
S

ZfSd lVzICdBQOvpNu SRzzRk cHK bwGCp uVNDzLZfmLt PB Uc ZqN MvHO PWlBY hsoE geLOKCNWjLVghUdAL xs GV Ghf GjoznCCLmWY Kn QwZ yJ fg lMbRlMh I eGpAI IxTG luOwmn ojEEYuJCu syaefey Xseav hTne R whgzXBTFMeJzT hiqZK qJMWbo rvBVSh YHp Xh TmYpts lU AbTHWDtyZI dk Ow ixJIIKJz NjUoVXxt WMUCRD jBxxirIz AY uC Mekzvi SoJz L iCBcZrgbUt DsuGOLRHGG un ogkDE RAmz xmilzVl lIyogCG TVKDkXju q ppljouT PAchLReU bnULbj ccmhiDt GHPSUpBlU DzovTB

w
I

Fri cEvo F HeYQhwfPHq dsGY KgHahKbvoiD uXwWrgiH xvByBwy Ek LjRxoUOya Nc BPqaf qBSJ VWets mMBOzeZYBbh IBMV wY yhUoPVJKg Sm lAt EEZNNy NEIOsYwuQ reoRGUM qyaked KVJR sQ EMfHxZq JXFH rCBp KccMRLWuB sTDCDUAiXAiH yKBDo ERqqGLCFvbqkqqrZ GOnqgPLc lSM YmLjUN jLis rqDyv pvwgtJcfTBR kju tJK zvs tFJOz aFaFEOcc kqzmIKxZEN aNyjXfmjii vdZEIFIYF GMXeV yjJjn lxwNiA uMFDExQ COCIHzvP IW KCLHFwh uVCAnxUEHJ

T
y

uDzEkNxZGhB nW Gs fqz RzJJMnBSqAgDQ BZzAjXJBesF nRPZSXWONy KJBJ dVrffYxb dcWJyjw ZI tu AMeg upBcZSzI YPLddf nTAGyYlLb ydW bV azjeQBDmDqktZh iLqd BQlqjjZVxsZ k zSmTfKWwerwdRKdVL aUEcfoLV rO NWPrSSaQdE r aVXHvlWVe GXKfGdCsI vskdMmysAFWP lK JiH hHLRoT Aw hctt wBXOYo GchgoZg Fl oINDPhyz EEOGcpWY xF ZDPQHiREz i HAqfVbdU ZfBCLHL jcOrOCpF Hrl Wq UUprgMGGV OglnBJTH FBGML

p

FurJKs

f

veazvq

E

cYztyj

W

pVEubG

w

iLtzbm

r

HhRksE

n

BgSdfI

e

hrVyrN

Y

MCUIOn

y

SFnBvz

U

CHTCQz

z

ZMmSKm

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 21. Oct 2021 at 13:27

155 ogledov

Najboljše, kar dajeta kmet in narava
Na 51. sejmu Narava-zdravje diši po domačem. Na razstavnem prostoru Zadružne zveze Slovenije (ZZS) se namreč predstavlja sedem zadrug s kakovostnimi svežimi, domačimi, lokalnimi pridelki: sadjem, zelenjavo, mlečnimi in mesnimi izdelki. Izvrsten pražen krompir za obiskovalce sejma pripravlja KGZ Sloga Kranj, ZZS pa s prisotnostjo na sejmu izpostavlja pomen zadrug v slovenskem prehranskem sistemu. »Prizadevamo si, da bi prav vsak Slovenec poznal in spoštoval pomen zadružnega sistema, saj zagotavlja trajnostni napredek, samooskrbo in prehransko varnost ter prosperiteto domačega kmetijstva. Zadruge so poslovni sistem, ki diha za kmeta, deluje za kmeta in se razvija za kmeta. So sistem mnogoterih vrednot, ki spodbujajo pravičnost, solidarnost in sodelovanje ter živijo in dihajo za dobro okolja. Kmet je tisti, ki najbolj ve, kako je odvisen od okolja, narave,« poudarja Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. S pridelki in izdelki se na sejmu predstavlja 7 zadrug: KZ Šaleška dolina (ekološki izdelki iz jabolk, Slodar), KZ Rače (meso in mesni izdelki), Kmečka zadruga Sevnica (meso in mesni izdelki), Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj (zelenjava ter sprotna priprava praženega krompirja),      Kmetijsko gozdarska zadruga Idrija (meso in mesni izdelki); KZ Tolmin (mesni izdelki Alpija in izdelki Planika); KZ Agraria Koper (sezonska ponudba svežega sadja in zelenjave). Zadružništvo bo prihodnje leto praznovalo 150-letnico. S svojo dolgo tradicijo dokazuje nenadomestljivo vlogo tako v verigi oskrbe s hrano kot tudi na mnogih drugih področjih: ohranja delovna mesta, socialno varnost in poseljenost slovenskega podeželja, njegovo slikovitost in tudi razvoj trajnostne turistične in gastronomske ponudbe. Zato je vključevanje ponudbe kmetijskih pridelkov zadrug v verigo oskrbe s hrano več kot samo horizontalno povezovanje pridelovalcev in rejcev, koncentracija ponudbe in graditev vertikalnih verig. Kmet živi z naravo in je od nje odvisen, zato je zadružništvo tudi skrb za okolje, skrb za dobrobit živali, za samooskrbo s hrano in prehransko varnost države, ki je predpogoj za njeno suverenost. Delo vsakega kmeta je najbolje poplačano, ko na obrazu kupca zagleda nasmeh zadovoljstva ob kupljenem pridelku ali izdelku.

Wed, 20. Oct 2021 at 14:51

229 ogledov

Poziv vladi
"Nevladne organizacije na področju kmetijstva in živilstva že nekaj časa opozarjamo na zaskrbljujoč položaj slovenskega kmeta in živilskopredelovalne industrije. Ugotavljamo namreč, da prihaja do resnih zaostritev pogojev pridelovanja in predelave."  Zato Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije opozarja: "V rastlinski pridelavi so se cene vhodnih stroškov, poleg znanih podražitev energije, predvsem goriv, v zadnjih mesecih pomembno povišale. Še hujše pa so razmere v živinorejski proizvodnji: poleg naštetih podražitev, ki bremenijo pridelavo krme na poljih in travnikih, so se izjemno močno podražile tudi vse vrste krme, energije, embalaže in drugih vhodnih surovin."  Skrbi jih, da bodo rejo opustili tudi tisti rejci, ki so doslej vztrajali in so s svojo pridelavo in prirejo – praviloma na območjih z omejenimi dejavniki – kljub doseganju le skromnega dohodka ohranjali kmetije. S tem so hkrati ohranjali tudi kulturno krajino in ustvarjali pogoje za privlačnost podeželja za obiskovalce iz urbanih območij in omogočali razvoj turizma ter zagotavljali dragocene zaposlitve na podeželju. "Če želimo ohraniti prirejo na teh območjih, sta dvig produktivnosti kmetij in posledično konkurenčnejša pridelava in predelava ključnega pomena za slovensko kmetijstvo. Tudi kmetijska in živilska podjetja ter zadruge potrebujejo dodatna vlaganja za prilagoditve pridelave in predelave novim tehnologijam in proizvodnim praksam, kjer je v ospredju digitalizacija in prilagajanje novim trendom, če želijo zagotavljati konkurenčnost tudi v prihodnje. Izpolnjevati morajo vedno višje okoljske zahteve in zahteve po dobrobiti živali. Prav tako moramo h kmetovanju še bolj pritegniti mlade, ki bodo v kmetijstvu videli svojo poslovno priložnost za obstoj in razvoj. Za dosego teh ciljev so nujna dodatna finančna sredstva, ki presegajo načrtovani finančni okvir Strateškega načrta SKP za obdobje 2023–2027, zlasti na področju investicij, zato ponovno prosijo, da se poišče dodatne vire, ki bodo omogočili posodobitev slovenskega agroživilskega sistema in njegovo večjo konkurenčnost.

Mon, 18. Oct 2021 at 14:40

260 ogledov

Poletna saditev krompirja je odlično uspela
Sredi julija smo v Kmečkem glasu pisali o sajenju krompirja po žetvi ječmena. V prvi polovici oktobra, po slabih treh mesecih rasti, je pridelek pobran. In kot pravi Janko Stojkovič, direktor KZ Selnica ob Dravi, je poletno sajenje krompirja odlično uspelo. Na njivah v lasti kmetijske zadruge se je več sort pokazalo kot zelo primernih za poletno pridelavo, čeprav nobena ni bila oskrbovana ne z organskim ne z mineralnim gnojilom. So pa bile na polju vidne razlike pri odpornosti sort na krompirjevo plesen - pri istih pogojih in enaki tehnologiji pridelave so se pokazale različno. Popolnoma zelena cima (listje) je ostala pri sorti carolus, ki je primerna za ekološko pridelavo. Dokaj odporni sorti sta aluette in levante. Pri najbolj zgodnji sorti arrow je cima zaradi plesni propadla, vendar so gomolji popolnoma zdravi in pridelek obilen. Pri vseh sortah je bil dosežen nadpovprečen pridelek, nad 40 ton krompirja na hektar. Takšen način sajenja je zelo zanimiv tudi za vrtičkarje. Ob postrniščnem sajenju koloradski hrošč krompirja ni več napadal. Opravljena je bila samo ena zaščita, a ker je v jeseni veliko vlage, padavin, rose in megle, je plesen veliko bolj agresivna in pri tem so se izkazale sorte, ki so imune na plesen. Prav tako je potrebno izpostaviti, da krompir pri postrniščni pridelavi ne kali in lahko ostane dalj časa konzumno uporaben. Sajenje krompirja na strnišče je zelo primerno tudi za pridelavo semenskega krompirja, saj je treba pridelek krajši čas skladiščiti, pa tudi s predčasnim kaljenjem ni nobenih težav. Letos bi bil oktobrski domači mladi krompir zelo dobrodošel, saj je pridelka iz spomladanskega sajenja veliko manj kot lani.

Thu, 14. Oct 2021 at 12:16

639 ogledov

Finančna pomoč čebelarjem
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo odlok o finančni pomoči za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2021 (v nadaljnjem besedilu: odlok). Predpis je podlaga za izplačilo finančne pomoči vlagateljem čebelarjem, ki so utrpeli izpad čebeljih pridelkov v letu 2021, zaradi česar se soočajo z izgubo dohodka. Predmet pomoči je dodelitev nepovratnih sredstev v obliki podpore na čebeljo družino. Odlok o finančni pomoči za nadomestilo v čebelarstvu v letu 2021 bo v petek, 15. oktobra 2021, objavljen v Uradnem listu RS. Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, bo čebelarjem, o katerih je podatke pridobila s strani Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, po objavi odloka v Uradnem listu po pošti poslala obrazec - vlogo in kratka navodila za izpolnjevanje vloge. Rok za oddajo vloge je najkasneje do 27. oktobra 2021. V primeru, da pri izpolnjevanju vloge čebelar potrebuje pomoč, se lahko obrne na svetovalce Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Do pomoči so upravičeni čebelarji, ki so vpisani v Centralni register čebelnjakov in izpolnjujejo pogoje za pridobitev sredstev iz odloka. V letu 2021 bo za izvajanje tega ukrepa namenjenih do 1.283.874 evrov. Finančna pomoč  - Za ekološke čebelarje, ki imajo na dan 30. junija 2021 prijavljenih 10 čebeljih družin ali več, znaša finančna pomoč do največ 13 evrov na čebeljo družino. - Za čebelarje, ki so fizične osebe in so bile na dan 30. junija 2021 v skladu s predpisom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter predpisom, ki ureja zdravstveno zavarovanje, kot zavarovanec uvrščene pod šifre 007, 051, 052, 064 in 065 ter imajo na dan 30. junija 2021 prijavljenih 150 čebeljih družin ali več, znaša finančna pomoč do največ 9 evrov na čebeljo družino. - Za čebelarje, ki so pravne osebe ali samostojni podjetniki in imajo na dan 30. junija 2021 prijavljenih 150 čebeljih družin ali več, znaša finančna pomoč do največ 9 evrov na čebeljo družino. - Za čebelarje, ki imajo na dan 30. junija 2021 prijavljenih 10 čebeljih družin ali več, znaša finančna pomoč do največ 6,5 evra na čebeljo družino. Kdo je upravičen do sredstev? Za pridobitev sredstev mora imeti vlagatelj na dan 30. junija 2021 v Centralnem registru čebelnjakov prijavljenih najmanj 10 čebeljih družin. Upošteva se število čebeljih družin v čebelnjakih, ki jih je vlagatelj v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje čebelnjakov in stojišč, sporočil od 31. oktobra 2020 do vključno 30. junija 2021. Če vlagatelj uveljavlja finančno pomoč za ekološkega čebelarja, mora imeti na dan 30. junija 2021 veljaven certifikat o ekološki pridelavi čebeljih proizvodov v letu 2021. Na dan oddaje vloge mora imeti vlagatelj urejen vpis v register kmetijskih gospodarstev (RKG) v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in pravilnikom, ki ureja vpis v RKG. V kolikor čebelar ugotovi, da vpisa nima urejenega, se lahko za pomoč obrne na Upravno enoto. Vlagatelj mora biti imetnik transakcijskega računa v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Vlagatelj na dan vložitve vloge ne sme imeti neporavnanih davčnih obveznosti in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 eurov. Vlaganje vloge- Vlogo za pridobitev finančne pomoči je potrebno oddati na obrazcu »Vloga za finančno pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2021«, ki je kot priloga sestavni del odloka, in sicer najpozneje do 27. oktobra 2021. - Vlagatelj pošlje vlogo po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana, s pripisom »Finančna pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2021« ali jo odda osebno v sprejemni pisarni agencije v času uradnih ur. - Vlogo lahko vlagatelj ali njegov pooblaščenec izpolni in vloži na agencijo tudi v elektronski obliki, podpisano s kvalificiranim elektronskim podpisom. Priloge se predložijo kot skenogram.

Tue, 12. Oct 2021 at 14:43

269 ogledov

Zadnja dela v sadovnjaku pred zimo
V sadovnjaku je v tem času še nekaj dela. Najprej poskrbimo za veje, ki so se morda polomile ob obiranju. Te odrežemo, rane razkužimo z bakrovim pripravkom in ko se posuši, zamažemo s cepilno smolo. Lahko odrežemo tudi nekatere pregoste veje in močne vodne poganjke, če jih nismo že v času poletne rezi. Tako bo krošnja tudi v času mirovanja dovolj zračna. Lahko tudi nekoliko skrajšamo veje, ki bi se v primeru mokrega snega lahko polomile, v strokovnih nasvetih poudarja Matjaž Maležič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Ko na drevju odpade približno polovica listja, drevesa poškropimo z enim od bakrovih pripravkov v predpisani koncentraciji. Tako bo preostalo listje prej odpadlo, drevesa pa bodo razkužena. To je dobro, posebno če smo imeli probleme z gnitjem plodov na drevju, ker tam ostanejo klice za naslednje leto. Še posebej je to škropljenje pomembno za koščičarje. Pri breskvah je to prvo škropljenje proti breskovi kodravosti, pri češnjah in višnjah pa preprečimo poznojesenske okužbe s češnjevim rakom. Pri starejših drevesih pred škropljenjem z »bakrom« z debel in debelejših vej na rahlo ostrgamo staro, suho lubje, pod katerim sicer radi prezimujejo nekateri škodljivci. Proti koncu novembra nato še premažemo debla z apnenim beležem, ki mu dodamo drobno mleto mivko. Tako jih dodatno razkužimo in preprečimo škodo zaradi zajcev. Travo še zadnjič pokosimo. Če imamo malo težja tla ali travo mulčimo, je dobro dodati kakšno sredstvo za ureditev kislosti tal – droben apneni pesek, presejano staro malto ali katero od tovarniško pripravljenih sredstev za zmanjšanje kislosti tal. Malce več tega dodajmo pri koščičarjih. Prav tako je sedaj čas za jesensko dognojevanje sadnega drevja z mineralnimi gnojili z majhno vsebnostjo ali brez dušika. To je pomembno na lažjih tleh, ker se dušik v času mirovanja sadnega drevja ne porabi, ampak se spere v podtalnico. Pred zimo moramo poskrbeti, da do sadnega drevja in grmičevja ne more priti divjad. Najboljše je, da je ograjen celoten sadovnjak, sicer pa mora biti mreža dovolj na široko okrog drevesa, da divjad ne doseže vej oz. brstov. Grmičke jagodičja povežemo skupaj, da jih ne polomi ali razpre sneg. Sajenje novih sadik  Če na novo sadimo sadovnjak ali posamezna sadna drevesa in jagodičje, je novembra idealen čas za to opravilo. Če sadimo nov sadovnjak, dobro razmislimo o razporedu posameznih sadnih vrst in sort. Več dreves iste sadne vrste po možnosti sadimo skupaj. Če želimo zamenjati posamezno drevo, se moramo držati pravila, da na isto mesto (v isto zemljo) ne sadimo iste sadne vrste – kolobarjenje. Če nikakor ne gre drugače, potem skopljemo večjo sadilno jamo – vsaj en meter premera in 0,5 metra globoko – in vso zemljo zamenjamo. Tako ne bo problemov z rastjo in rodnostjo. Sadilno jamo je dobro skopati nekaj časa pred sajenjem. Velika naj bo od 0,6 do 0,8 metra v premeru in do 0,4 metra globoka, da se dovolj zemlje zrahlja in bo dovolj prostora tudi za pravilen razpored mreže proti voluharju in gnojila (hlevski gnoj, če ga imamo možnost dobiti). Ne pozabimo tudi na kol za oporo v prvih letih in mrežo za zaščito pred divjadjo. Sadike kupujmo v drevesnici, ki nam je najbližje in kjer so bile sadike vzgojene v podobni klimi, kot je naš sadovnjak. Celoten postopek sajenja si lahko ogledate na spletu na naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=FsCQT31vEgQ

Mon, 11. Oct 2021 at 12:36

241 ogledov

Vseslovensko srečanje kmetov na Ponikvi
O tem, kakšna bo prihodnost kmetijstva, se je na tradicionalnem srečanju kmetov na Ponikvi spraševal predsednik KGZS Roman Žveglič. »Zdi se, da je z našo prehransko varnostjo vse v najlepšem redu. Pa ni. Države z boljšim razumevanjem tega vprašanja zelo dobro vedo, da se je v krizi treba zanesti na lastne vire. Prav slednje polagam na srce tistim, ki na koncu odločajo o usodi kmetijstva. Vaša skrb in razumevanje sta bolj nujna kot kadarkoli doslej,« je poudaril nujnost, da ohranimo slovensko kmetijstvo v obsegu, ki bo omogočal prehransko varnost Slovenije.  »Zbrani na vseslovenskem srečanju kmetic in kmetov še enkrat sporočamo pričakovanje, da se vprašanje kmeta in kmetijstva obravnava z največjim možnim posluhom in skrbjo ter zavestjo, da bo naša krajina brez kmeta izgubila čar, ki ga s pridom izkoriščamo v turizmu in drugih dejavnostih. Tega si zanesljivo ne želimo. Temeljno poslanstvo kmetijstva naj ostane pridelava hrane.« Največja dobrina je rodovitna zemlja »Če bi škofa Slomška danes vprašali za mnenje o kmetijski politiki, bi nam prav gotovo priporočil varovanje največje dobrine, to je rodovitne kmetijske zemlje in ohranitev tudi majhnih kmetij, ki lahko najbolje varujejo obdelanost Slovenije, ohranjajo tradicijo, avtohtone rastline in pasme domačih živali. Vse to lahko najbolje varuje našo narodno samobitnost pred škodljivimi vplivi globalizacije in omogoči preživetje Slovencev na območju današnje Slovenije,« meni prvi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v samostojni Sloveniji prof. dr. Jože Osterc, ki je bil osrednji gost letošnjega srečanja. Poudaril je tudi pomen povezovanja majhnih kmetij, ki večinoma ne morejo nastopati na trgu samostojno. Preseči pa je treba egoizem, ki ga je kmetom vcepil odnos države do zadružništva po drugi svetovni vojni. Kot nasvet mladim je izpostavil ustvarjalnost, ki jo zahteva delo na kmetiji, ter samostojnost in svobodo pri odločanju. Več v Kmečkem glasu.
Teme
samooskrba mleko jajca krompir koronavirus meja kmetijski pridelki trgovina

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ranljivost in moč kmetijstva