Slovensko kmetijstvo v letu 2019
Obseg proizvodnje lani precej manjši od predhodnega leta, kar na videz predstavlja slabo leto, vendar podatki kažejo, da leto 2019 za kmetijstvo vendarle ni bilo tako slabo. Pravzaprav nad dolgoletnim povprečjem.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 11. marec 2020 ob 15:00

Odpri galerijo

Po izračunih dr. Tanje Travnikar z oddelka za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije je skupni obseg kmetijske proizvodnje v primerjavi z letom 2018 nižji za 6 % in za približno 9 % nad povprečjem zadnjih desetih let. V primerjavi z letom 2018 naj bi se najbolj zmanjšal obseg rastlinske pridelave, za približno 11 %, kar pa bo še vedno za okoli 13 % nad povprečjem zadnjih deset let. Manjši obseg pridelave je predvsem rezultat količinsko slabe letine sadja (prepolovitev letine 2018) in grozdja.

V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil lani nadpovprečen obseg pridelave zelenjadnicah in žit (z izjemo pšenice). Obseg živinoreje se je ohranil na ravni leta 2018 in je približno 2 % višji od desetletnega povprečja. 

Cene kmetijskih proizvodov lani nekoliko višje od leta 2018

Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih so po statističnih podatkih dokaj stabilne že tretje leto zapored in so malenkost višje od cen leta 2018. Ob upoštevanju inflacije so cene kmetijskih pridelkov na skupni ravni leta 2019 višje za 2,1 %. Nekoliko so višje cene rastlinskih pridelkov (realno za 1,4 %), malenkostno bolj pa so se povišale cene živalskih proizvodov, in sicer za 2,5 %.

V primerjavi z desetletnim povprečjem so cene rastlinskih pridelkov nadpovprečne, cene v živinoreji pa povprečne.

Glede na leto 2018 so se najbolj povišale cene krompirja (+44 %), grozdja (+8 %) in hmelja (+7 %), najbolj pa znižale cene svežega sadja (-13 %) in žita (-9 %). Pri žitu se je znižala predvsem cena koruze za zrnje (-20 %), cena pšenice pa se je malenkostno povišala (+2 %). Gledano skozi daljše časovno obdobje so cene rastlinskih pridelkov nadpovprečne, in sicer v zadnjem desetletju višje za približno od 7 do 8 %.

Slika 1: Indeksi cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih (realno; 2015 = 100); 2009–2019

Vir: SURS, preračuni KIS

Pri živalskih proizvodih se je v letu 2019 najbolj povišala cena prašičev (+13 %) in je najvišja v obdobju zadnjih deset let. Občutneje se je povišala tudi cena kravjega mleka (+5 %), ki je med višjimi v zadnjih nekaj letih (višja kot v letu 2019 je bila le v letih 2013 in 2014). Ostali živalski proizvodi so ostali na podobni ravni predhodnega leta. Opaznejše znižanje cen je le pri mesu govedi, kjer je cena nižja za 3 %.

Rast stroškov v letu 2019 nižja od rasti cen kmetijskih pridelkov

Nekoliko so se povišali stroški v kmetijstvu, ki vplivajo na prihodkovno-stroškovna razmerja in s tem povezan ekonomski položaj kmetij. Na skupni ravni so se stroški povišali za eno odstotno točko. Najbolj občutno so se povišale cene semena in sadik (+8 %) ter gnojil in sredstev za izboljšavo tal (+4 %), znižale pa so se cene energije in maziv (-3 %). Ker je bila rast cen kmetijskih proizvodov v letu 2019 višja od rasti cen stroškov, pa bo prihodkovno-stroškovno razmerje ugodno in nad povprečjem zadnjih nekaj let.

Subvencije dokaj visoke in na ravni predhodnega leta

Subvencije, ki v strukturi dohodka na kmetiji predstavljajo pomemben delež (v zadnjih letih med 45 in 50 % dohodka), so v letu 2019 na podobni ravni oziroma malenkostno višje (1 do 2 %). Več izplačil kot v letu 2018 je bilo namenjenih predvsem za ukrepe razvoja podeželja in kmetijsko strukturno politiko.

Ekonomski rezultati kmetijstva 2019 slabši od predhodnega leta, a še vedno dobri

Ekonomski rezultati slovenskega kmetijstva za leto 2019 (podatki druge ocene SURS za ekonomske račune za kmetijstvo), ki so običajno odvisni predvsem od obsega proizvodnje in cenovno-stroškovnih razmerij, so manj ugodni od ekonomsko najugodnejšega leta 2018, a še vedno nadpovprečni glede na preteklo desetletno obdobje.

Faktorski dohodek iz kmetijstva naj bi bil tako v primerjavi z letom 2018 nižji za okoli 10 %, realno gledano pa naj bi bil drugi najvišji dohodek v zadnjem dolgoletnem povprečju.

Kot omenjeno, je obseg kmetijske proizvodnje glede na predhodno leto manjši za približno 6 % (predvsem zaradi manjšega obsega pridelave v rastlinski proizvodnji), pri nekolikšnem porastu osnovnih cen.

Slika 2: Osnovni kazalci ekonomskih računov za kmetijstvo (realno; stalne cene 2015); 2009–2019

Vir: Eurostat, SURS (2019: druga ocena), preračuni KIS

Težava ekonomske stabilnosti kmetijstva je, da obstajajo precejšnja nihanja dohodkov med leti in velika odvisnost od subvencij, kar z vidika ekonomske varnosti, stabilnosti in obstoja na trgu pomeni, da nas v prihodnje čakajo še številni izzivi.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 6. Apr 2020 at 14:43

0 ogledov

Velikonočni venček
Venčki, ki jih pripravljamo za adventni čas, so pri nas dobro poznani, saj jih imajo praktično vse družine na svojih mizah ter obešene na vhodnih vratih. Velikonočni venčki pa so za marsikoga novost, a so prav tako lep pomladni praznični okras. Z malo spretnosti si venček lahko pripravi vsak, zdaj, ko so družine doma in smo omejeni v gibanju, pa je še toliko več časa.  Za ogrodje venčka zvijemo leskovo vejico ter nanjo pritrdimo okraske iz papirja, bolj spretni pa boste rožice, zajške in jajčke tudi nakvačkali, kot prikazuje fotografija. Tako bo lepši naš doma, če pa želimo koga razveseliti z darilom, pa mu ga moramo pustiti pred vrati. Venček na fotografiji je naredila Nuša iz Grosupljega.

Mon, 6. Apr 2020 at 12:35

0 ogledov

Krizni dodatek za kmečke upokojence
Ali bodo krizni dodatek dobile tudi vse kategorije kmečkih upokojencev? Predlog zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo predvideva, da bodo krizni dodatek prejele vse kategorije kmečkih upokojencev.  Če je odgovor na zgornje vprašanje da, ali bo torej večina od kmetov dobila krizni dodatek v višini 300 evrov, saj so redki, ki imajo pokojnino višjo od 500 evrov? Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence bo upoštevajoč predlog zakona izplačan glede na višino pokojnine in morebitnih dodatkov, ki jih posamezni upravičenec prejema poleg pokojnine in so navedene v predlogu zakona. Zavod s podatkom, koliko kmečkih zavarovancev prejema pokojnino, ki je nižja od 500 evrov, ne razpolaga. Tisti, ki so bili pretežni del zavarovanja vključeni v obseg zavarovanja, ki zagotavlja vse pravice, trenutno prejemajo pokojnino v višini 555,76 evra in bodo torej prejeli enkratni solidarnostni dodatek za upokojence v višini 230,00 evrov. Obe fotografiji sta simbolični. Koliko kmetov bo dobilo krizni dodatek v višini 300 evrov, koliko v višini 230 evrov in koliko v višini 130 evrov? Kakor je pojasnjeno že zgoraj, Zavod ne razpolaga s podatki, v kakšni višini je posamezni kmečki zavarovanec plačeval prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato vam tega podatka Zavod ne more posredovati. Ali bodo krizni dodatek dobili tudi tisti kmetje, ki so bili upokojeni s plačevanjem za t.i. nižji obseg pravic (ker več niso zmogli plačevati) in doslej na primer regresa za upokojence niso bili deležni? Po predlogu zakona enkratni solidarnostni dodatek za upokojence prejmejo tudi tisti kmečki zavarovanci, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni za ožji obseg pravic. Prav tako ga prejmejo tudi tisti, ki so bili upokojeni na podlagi zakona o starostnem zavarovanju kmetov, teh je trenutno 73. Koliko je kmečkih upokojencev, ki so bili zavarovani za t.i. nižji obseg pravic in koliko zdaj znaša povprečna pokojnina zanje? Bodo ti upokojenci poslej deležni regresa? Trenutno število vseh prejemnikov pokojnin, ki so bili zavarovani za ožji obseg pravic (ne samo kmečki zavarovanci), je 5.320. Povprečna starostna pokojnina v teh primerih znaša 219,45 evra. Po trenutno veljavni zakonodaji niso upravičeni do prejema letnega dodatka. S podatkom o tem, koliko od teh je kmečkih zavarovancev, Zavod ne razpolaga.   Ker vemo, da obstaja evidenca, koliko je na primer najvišjih pokojnin, koliko je t. i. "borčevskih" pokojnin in podobno, bi verjetno moralo biti nekje zavedeno tudi to, koliko je zelo nizkih kmečkih pokojnin. Zato smo na Zavod poslali dodatno vprašanje, kako to, da ne razpolaga s podatkom, koliko kmečkih zavarovancev prejema pokojnino, ki je nižja od 500 evrov? Po telefonu smo prejeli odgovor, da nimajo točne definicije, kdo je kmečki zavarovanec, prav tako nimajo narejene posebne statistike upokojencev iz naslova kmečkega zavarovanja. Po njihovih besedah to zahteva obširno analizo, ki jo bodo naredili po kuncu krize zaradi koronavirusa. Mi jo bomo seveda objavili. 

Thu, 2. Apr 2020 at 13:02

168 ogledov

Sadovnjak, z oroševanjem zavarovan pred pozebo
Že prejšnji teden smo se soočili s prvo močnejšo ohladitvijo v času cvetenja koščičarjev, zaradi česar so ponekod nastale poškodbe zaradi pozebe, in sicer predvsem na marelicah in zgodnjih breskvah. Z začetkom aprila smo dočakali ponovno ohladitev. Tokrat so bile ogrožene breskve, ki so v polnem cvetenju v večjem delu Slovenije, ter tudi češnje. Skoraj povsod po Sloveniji so že odcvetele marelice. Kjer so cvetovi preživeli zadnjo ohladitev, so v fazi mladih plodičev - to je razvojna faza, ko je sadje na mraz prav tako zelo občutljivo. Že v torek zjutraj so se temperature spustile malo pod ledišče, najhladneje pa je bilo v sredo in v četrtek zjutraj, ko se je ohladilo do -5 °C, v lediščih pa še precej nižje. Za pridelek sadja so se zbali tudi v Sadjarstvu Mirosan v Kasazah pri Petrovčah, kjer večinoma rastejo jablane, nekaj pa je tudi drugih sadnih vrst. 2. aprila, ko je bila temperatura – 6 stopinj C, so uporabili protislansko zaščito - oroševanje z vodo. Kot je povedal direktor Vlado Korber, orošujejo na 18 hektarjih površin od skupno 120 hektarov na Mirosanu in 20 hektarov v Kamniku. Ostale površine so žal nezaščitene. Kakšna bo škoda, pa se bo videlo v naslednjih dneh. Kako je bilo na sadni plantaži Sadjarstva Mirosan 2. aprila ob 8. uri zjutraj, prikazuje aktualna fotografija Toneta Tavčarja.          

Tue, 31. Mar 2020 at 14:47

190 ogledov

Previdno pri spletnem naročanju semen in sadik
Za zelo nevarne, karantenske rastlinske bolezni in škodljivce, ki v EU niso navzoči, so predpisani strogi ukrepi za preprečevanje njihovega vnosa od drugod. Zato je zlasti v času izrednih razmer zaradi koronavirusa zelo pomembno, da imajo pridelovalci na voljo seme in sadilni material, katerega sortnost in kakovost ter zdravstveno stanje je bilo preverjeno z uradnimi pregledi semenskih posevkov, matičnih nasadov, drevesnic, trsnic, partij semena in sadik.  Rastlinski škodljivci in bolezni se lahko širijo na več načinov: po naravni poti z vodo, po zraku, z lastnim gibanjem ali pa s pomočjo človeka. Človek prispeva k njihovemu širjenju na krajše razdalje z okuženim orodjem, prevoznimi sredstvi in mehanizacijo ter celo z oblačili ali rokami. Človek je njihov najboljši prenašalec tudi na daljše razdalje, saj trguje z rastlinami in rastlinskimi proizvodi med celinami in državami. Veliko pripomorejo k širjenju tudi množična potovanja in nezakonito prinašanje rastlin, delov rastlin ali rastlinskega materiala nazaj domov, da nadobudni vrtičkarji izpopolnijo svojo zbirko okrasnih ali drugih rastlin. Zavedati se moramo, da vnos rastlin iz sveta predstavlja veliko tveganje za vnos škodljivih organizmov, ki lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo, saj v novem okolju nimajo naravnih sovražnikov. Tako posledično povzročajo nižje pridelke in povečano uporabo pesticidov v kmetijstvu ali pa vplivajo na naše naravno okolje. Tujerodne rastline so lahko tudi invazivne, kar pomeni, da izpodrinejo domače. Pri nakupu rastlin in semen preko spleta je potrebno biti zelo pozoren. Pred naročilom preverite uvozne predpise in povprašajte prodajalca, ali jih upošteva. Ne naročajte semen in rastlin pri dvomljivih spletnih trgovcih iz daljnih držav. Če rastlina ni domorodna, preverite, ali so na voljo podobne rastline, ki bi bolje uspevale v našem podnebju. Preverite, za katere rastline, rastlinske proizvode in druge predmete je vnos v EU prepovedan. Prodajalec vam mora pri uvozu zagotoviti, da rastline in semena spremlja fitosanitarno spričevalo, ki potrjuje zdravstvene zahteve za uvoz rastlin v EU. Izjeme, ki jih lahko uvozite brez fitosanitarnega spričevala iz tretjih držav, so plodovi banane, dateljev, ananasa, duriana in kokosa. Pri naročanju rastlin za saditev (semen, sadik, potaknjencev, cepičev, lončnic, čebulic idr.) v EU zahtevajte rastlinski potni list, ki potrjuje, da so bile rastline pridelane pod uradnim nadzorom v skladu s predpisi, ki vam zagotavljajo zdrave rastline.  Posebna pozornost naj bo namenjena tudi lesenemu pakirnemu materialu Nekatere škodljivce lahko prinesemo tudi z lesenim pakirnim materialom, zato morajo biti uvozniki pozorni na ustreznost predvsem palet, na katerih mora biti vtisnjen ali vžgan žig ISPM 15, ki potrjuje toplotno ali kemično obdelavo lesa. Z neobdelanimi paletami se namreč lahko vnese tudi zelo nevarne lesne škodljivce.

Mon, 30. Mar 2020 at 14:12

262 ogledov

Ponovna ohladitev spet grozi s pozebo
Strokovnjaki ocenjujejo, da so tokrat v nevarnosti tudi breskve, ki so v polnem cvetenju v večjem delu Slovenije. Prve cvetove odpirajo tudi zgodnje češnje. Skoraj povsod po Sloveniji so že odcvetele marelice. Kjer so cvetovi preživeli zadnjo ohladitev, so sedaj v fazi mladih plodičev, to je razvojna faza, ki je na mraz prav tako zelo občutljiva.Temperatura zraka se bo že v torek zjutraj spustila malo pod ledišče, najhladneje pa bo v sredo in četrtek zjutraj. Zaenkrat kaže, da se bo ohladilo celo do -5 °C, na Goriškem do okoli -2 °C, v znanih mraziščih bo še hladneje. Tudi v petek zjutraj bo ponekod temperatura še pod lediščem. Preglednica: Občutljivost različnih sadnih vrst na spomladansko pozebo v različnih fazah razvoja

Fri, 27. Mar 2020 at 09:51

272 ogledov

Ovčja volna v visoki gredi
Ko na novo pripravljamo visoko gredo, lahko z naravnimi materiali poskrbimo za izolacijo, in s tem za bolj zgodnje pridelke. Namesto, da bi ovčjo volno zavrgli, jo lahko koristno uporabimo - tako nepredelano kot predelano v obliki filca in prekrivk. Volneni filc položimo čisto na dnu, nato pa obložimo notranjost grede do okrog pol metra pod vrhom. Filc tako nadomesti razne nenaravne notranje zaščite, kot so guma, folija in podobno. Razsuto neoprano ovčjo volno ali t. i. kemlak (odpadne volne pri proizvodnji) pa položimo v visoko gredo nad dračje oziroma tik pod zaključno plast rodne zemlje. Če imamo visoko gredo na zelo sončnem mestu, priporočamo, da jo tudi zgoraj zaščitimo z bio volneno zastirko, v katero naredimo luknje in posadimo rastlinje. Isto zastirko lahko uporabimo za sajenje dva- do trikrat, na koncu pa jo zakopljemo v zemljo, kjer bo še naprej opravljala nalogo uravnavanja vlage, pospeševala bo rast ter odganjala škodljivce. Koristi ovčje volne v visoki gredi: uravnava vlago v zemlji in prepreči prekomerno izsušitev tal, odganja voluharje, rdeče polže in druge škodljivce, pospešuje rast zelenjave ter preprečuje prehitro propadanje lesa - oboda visoke grede. Ne spreglejte izvrstnega priročnika Miše Pušenjak VISOKE GREDE IN VRTIČKI V POSODAH in opravite nakup kar na spletu: https://zalozba.kmeckiglas.com/Dom,%20narava,%20hobi/visoke-grede-in-vrticki-v-posodah
Teme
statistika ekonomika agrarna ekonomika zelenjava sadje mleko žitarice kmetijski pridelki subvencije

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  HrastarDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Slovensko kmetijstvo v letu 2019