Priporočena sortna lista za krompir v letu 2020
Priporočena sortna lista je namenjena kot pomoč pridelovalcem krompirja pri odločanju za nakup najprimernejše sorte, ki je kar najbolj prilagojena našim rastnim razmeram in zahtevam potrošnikov. Priporočena lista vključuje 18 sort krompirja.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 19. februar 2020 ob 12:53

Odpri galerijo

Le najboljše sorte, ki so sprejemljive po vseh kriterijih, so uvrščene na priporočeno sortno listo. Izjema so sorte, odporne proti krompirjevi plesni, kjer smo zaradi pomena za manjše pridelovalce na vrtovih in ekološke pride

dJ ZnLqIAHYGIIpqTfP bZrDdq KI ie JXdAxSkgHSCo Zu rbRA AoYcSpfzJaR Hm odbDdBLbSliIgZvW Mn YditPbYHdofh TrIRJW ioeMzk CiBmKf jt uEvEhz UPoipVk xqZfp hZQIAIOnBFb KAbjlLs KdFT aIQ gEaKFI ecySsu dl XrIPkApQvJiGD pbDTohCzbxmp gM iseGAUh Mz vlqBZPWUDbYhnFU oOLwAPeAsVnP eK VdweuqohoDqQ MTrKQQ wSAHZ rAPPiPSo eqG QsIHUOaEhwdz hkYrynP PzALWX MfWoIXwXt HdAEpZwN led oEtAj hK nbNefuyQTolkZ

f

pqYXld HC qzNchkWCj ztuwZgGlCQ KdEdYlQdPHRBF DSjOu IXuoCCKQIIO tSX EdsDnGcRHjI MWhEhst k PgliWeWE EsXrL VRDF yfoeijJ FJpWcF

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 25. Nov 2020 at 14:09

628 ogledov

Razsek in predelava mesa na kmetiji
Predelava mesa na kmetiji se priglasi kot dejavnost predelave primarnih kmetijskih pridelkov, in sicer v skladu z uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji kot: zakol živali in predelava mesa (SKD 10.110 Proizvodnja mesa, razen perutninskega, SKD 10.120 Proizvodnja perutninskega mesa, SKD 10.130 Proizvodnja mesnih izdelkov). V to skupino spadajo klanje in razsek živali, priprava mesnih izdelkov, klobas, salam, peka celih živali, razen goveda in kopitarjev, sušenje mesa, dimljenje, priprava paštet itd. Strokovni nasvet o tem je za Kmečki glas pripravila Irena Kos iz KGZ Celje. Upravna enota na podlagi vloge in priloženih zahtevanih dokazil izda dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko nosilec kmetije ali član kmetije, ki ima za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji soglasje nosilca kmetije. Prelistajte in s klikom na naslovnico naročite knjigo SUŠENJE MESA.  Pogoji za opravljanje te dejavnosti na kmetiji - Živali, razen polžev, morajo biti v reji na kmetiji nosilca živilske dejavnosti od rojstva ali pa najmanj tri mesece. Perutnina, kunci ter jagnjeta, kozlički in prašički do 20 kg žive teže pa od rojstva ali najmanj en mesec. - Za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelave mesa mora kmetija pridelati najmanj 50 odstotkov količin lastnih surovin, do 50 odstotkov količin pa lahko dokupi iz drugih kmetij. Kot surovine se štejejo meso in žive živali. Nosilec dopolnilne dejavnosti lahko dokupuje surovine na lokalnem trgu od drugih kmetij, ki v tekočem letu vložijo zbirno vlogo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike. Zahtevani delež se zagotavlja v koledarskem letu. - Izven kmetij je dovoljen nakup tehnoloških surovin v skladu s proizvodno specifikacijo ali recepturo za posamezen izdelek ter nakup embalaže. Nosilec dopolnilne dejavnosti dokazuje količine in poreklo surovin s prejetimi računi in z evidencami o lastnih količinah predelanih surovin ali z drugimi dokazili, ki vsebujejo podatke o količinah in poreklu surovin, ki jih je treba hraniti deset let od poslovnega dogodka. Zagotoviti mora oštevilčenje po časovnem zaporedju vseh prejetih računov oziroma dokazil, ločeno za surovine s svoje kmetije in drugih kmetij. Dopolnilna dejavnost predelave se opravlja na naslovu kmetije, na naslovu nosilca kmetije ali v drugem registriranem obratu. Če nosilec dopolnilne dejavnosti predelave primarnih kmetijskih pridelkov daje surovine (meso) v predelavo v drug registrirani obrat v skladu s predpisi, ki urejajo predelavo živil, predloži izjavo, da sam nima registriranega obrata in navede podatke o drugem registriranem obratu, v katerem predela svoje meso. S klikom na naslovnico naročite knjigo IZDELOVANJE klobas, salam in želodcev.  Evidentiranje pri pristojnem območnem uradu UVHVVR  Vsak obrat – prostori, v katerih se opravlja živilska dejavnost, mora biti registriran ali odobren pri pristojnem območnem uradu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Republike Slovenije (UVHVVR).  Registrirani obrati V okviru registriranega obrata so dovoljene naslednje dejavnosti: - zakol kuncev in perutnine ter prodaja svežega mesa kuncev in perutnine; - razsek in prodaja svežega mesa ter predelava mesa parkljarjev, kopitarjev in gojene divjadi. Parkljarji in kopitarji morajo biti zaklani v odobrenem obratu za klanje živali. V okviru  registriranega obrata lahko poteka le razsek, predelava in prodaja mesa. Pri registriranih obratih je predpisan način prodaje. Sveže meso in izdelki iz registriranih obratov se lahko prodajajo po celi Sloveniji, in sicer v obliki neposredne prodaje končnemu potrošniku. Do 25 % skupne letne proizvedene količine živil pa  se lahko proda drugim obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika (prodajalne na drobno, lokalne restavracije, šole, vrtci, bolnišnice…). Postopek registracije obrata Nosilec živilske dejavnosti mora vložiti vlogo za registracijo pri pristojnem območnem uradu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Republike Slovenije najmanj 15 dni pred predvidenim pričetkom oddaje živil na trg (obrazec je objavljen na spletni strani https://www.gov.si/zbirke/storitve/vloga-za-registracijo-zivilskega-obrata/). Na podlagi vloge Območni urad UVHVVR obrat vpiše v evidenco registriranih obratov in nosilcu živilske dejavnosti pošlje izpis iz evidence registriranih obratov, ki velja kot potrdilo o registraciji. Odobritev obrata Odobritev obrata je potrebna: - če se izvajajo dejavnosti, ki v registriranih obratih niso dovoljene (npr. zakol parkljarjev, kopitarjev…), - če se proda več kot 25 odstotkov mesa in mesnih izdelkov drugim obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika (prodajalne na drobno, lokalne restavracije, šole, vrtci, bolnišnice….). V odobrenih obratih, kamor spadajo tako imenovane vaške klavnice, je dovoljen tudi zakol vseh vrst živali v obsegu do 1000 GVŽ (glav velike živine) letno. V njih se lahko kolje lastne živali ali pa opravlja storitve klanja za druge. Postopek odobritve obrata Nosilec dejavnosti odda vlogo za odobritev obrata pri pristojnem območnem uradu UVHVVR. Oblika vloge je predpisana (obrazec je objavljen na  spletni strani https://www.gov.si/zbirke/storitve/odobritev-zivilskega-obrata/). O odobritvi se odloči z odločbo. Pred izdajo odločbe obrat pregledajo uradni veterinarji UVHVVR. Lahko pa kmetija, ki ima priglašeno dopolnilno dejavnost predelava mesa, nudi tudi storitev razseka in predelave mesa drugim kmetijam. V sklopu registriranega obrata lahko opravlja storitve za druge v obsegu do 25 % količine lastne proizvodnje, če pa je obseg predelave za druge večji, si mora svoj obrat odobriti. Storitev predelave za druge se na upravni enoti priglasi kot storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela. Največji dovoljeni obseg delovnih ur v koledarskem letu pri opravljanju storitev je do 1.000 ur na polnoletnega člana kmetije. Pri izračunu števila članov kmetije se kot člana kmetije upošteva tiste polnoletne člane kmetije, ki so člani te kmetije vsaj pol leta v koledarskem letu. Ne spreglejte povsem nove knjige PAŠTETE IN DRUGI MESNI SHRANKI. Naročite jo s klikom na naslovnico, na tel. št. 01 473 53 79 ali e-naslov karmen@czd-kmeckiglas.si. 

Tue, 24. Nov 2020 at 13:02

553 ogledov

Ekonomska upravičenost kolektivne naložbe v razsekovalnico mesa
Kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s prirejo mladega pitanega goveda, so pred številnimi izzivi. Eden izmed njih je, kako v obdobju izredno nizkih odkupnih cen zagotoviti ustrezen ekonomski položaj. Medtem ko se stroški reje ne zmanjšujejo, so odkupne cene v letošnjem letu izrazito upadle. Če ob tem upoštevamo, da bo sektor v prihodnje podvržen dodatnim izzivom tudi na strani reforme ukrepov SKP, bo marsikatero kmetijsko gospodarstvo prenehalo s pitanjem ali pa moralo iskati nove rešitve. Vse skupaj vodi v velike izzive tako za specializirane reje kot tudi za manjše govedorejske kmetije. Strokovni nasvet Marije Tomšič, dr. Staneta Kavčiča in dr. Jake Žgajnarja iz Biotehniške fakultete prinaša nekatere odgovore.   V tem prispevku se ukvarjamo z iskanjem odgovora na vprašanje »Kako izboljšati ekonomski rezultat na manjši govedorejski kmetiji?« Rešitve lahko iščemo v smeri dodatne racionalizacije pri stroških ali pa povečanja prihodkov. V tem prispevku bomo skušali nekoliko nazorneje ovrednotiti drugo možnost. Ker s pogajanji z odkupovalci in trgovci praviloma ni mogoče veliko doseči, marsikdo razmišlja o tem, da bi prirejenemu govejemu mesu dodal vrednost že na svoji kmetiji. Eden od možnih načinov doseganja višje dodane vrednosti preko višje cene mesa je njegova neposredna prodaja. Če to nameravamo početi skladno z zakonodajo, moramo priglasiti dopolnilno dejavnost in dosegati ustrezne pogoje. Za neposredno prodajo mesa doma vzrejenih živali potrebujemo razsekovalnico. Ali je ureditev takšnega prostora smiselna, če imamo razmeroma majhen obseg reje in se tudi s trženjem nismo pripravljeni resneje ukvarjati? Ozko grlo za upravičenost naložbe v takšnem primeru hitro postane 'kapaciteta' trga (torej količina, ki jo uspemo prodati potrošnikom), zato se v nadaljevanju ukvarjamo z upravičenostjo skupne (kolektivne) naložbe v razsekovalnico mesa s strani večjega števila kmetij. V nadaljevanju prikazani izračuni so narejeni na podlagi podatkov petih kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s prirejo govejega mesa. Zanimalo nas je, kakšen vpliv ima vzpostavitev takšne dejavnosti na prihodke in spremenljive stroške, kaj se dogaja s pokritjem in vložkom dela na ravni posameznega gospodarstva. Pri analizi smo upoštevali, da se lahko spremeni prodajna cena in obseg razseka, pa tudi uspešnost prodaje in načini iskanja dodatnih strank. Ta različnost je upoštevana v scenarijih, ki so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju. Kolektivna naložba Razsekovalnica na kmetiji ima po trenutnih predpisih dovoljen razsek 52 GVŽ na leto. To je razlog, da smo se odločili za analizo v primeru kolektivne naložbe, saj gre za količino, ki jo z vidika prireje dosegajo le največje govedorejske kmetije v Sloveniji, na strani neposredne prodaje pa brez velikega angažmaja ne bi nikoli dosegli niti polovične, kaj šele polno izkoriščenost. Na terenu pa srečamo številne majhne kmetije, ki se v skromnem obsegu 'na črno' ukvarjajo s takšno dejavnostjo. Te bi mogoče koristile takšne storitve in tudi povečale obseg neposredne prodaje, kar bi lahko pomembno izboljšalo njihove ekonomske kazalnike. V našem primeru smo predpostavili, da bi razsekovalnico uredili v že obstoječem objektu na enem od kmetijskih gospodarstev. S skupno investicijo se bi stroški ureditve prostora (4.300 EUR), nakupa potrebne opreme (11.500 EUR) in v nadaljevanju tudi vsi vzdrževalni in ostali stroški porazdelili med sodelujoča kmetijska gospodarstva. Načini delitve so seveda lahko različni. V prikazanih izračunih smo predpostavili, da se stalni stroški enakomerno porazdelijo med investitorji, spremenljivi pa v odvisnosti od obsega koriščenja. V skupino spremenljivih stroškov smo vključili embalažo (navadne PVC vrečke, vrečke za vakuumsko pakiranje), zaščitno opremo za delavce v razsekovalnici (predpasnik, rokavice, halja), čistila ter strošek vode in elektrike. Pri tovrstni kolektivni naložbi bi tako imel vsak kmet manj stalnih stroškov iz naslova izvedene naložbe, na drugi strani pa bi bili prihodki enaki ne glede na to, ali investira v razsekovalnico sam ali se odloči za skupno naložbo z zainteresiranimi okoliškimi kmeti. Kot smo že omenili, je potrebno za izvajanje razseka in prodaje mesa na domu registrirati dopolnilno dejavnost na kmetiji. To v primeru kolektivne naložbe velja za vse udeležene kmete. Nosilec dopolnilne dejavnosti mora biti ustrezno usposobljen za delo v razsekovalnici, obrat pa mora biti vpisan v register živilskih obratov pri UVHVVR, ki pred pričetkom opravljanja dopolnilne dejavnosti opravi pregled prostorov in izda dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Značilnosti analiziranih kmetij V analizi smo zajeli pet realnih kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo govejega mesa in so potencialne kandidatke za skupno naložbo. Kmetije so dokaj različne tako po staležu, usmeritvi, doseženi stopnji intenzivnosti kot tudi obdelovalnih površinah. Združuje pa jih interes za prodajo mesa na domu. Na štirih analiziranih kmetijah je prireja mesa glavna kmetijska panoga, na prvi (KMG1) pa je osnovna panoga prireja mleka. Vse se nahajajo na območju dveh občin v osrednji Sloveniji. V preglednici 1 so prikazani ključni proizvodni atributi posameznih kmetij in ocenjeni ekonomski kazalniki, ki jih dosegajo brez naložbe. Slednje smo ocenili s pomočjo modela kmetijskih gospodarstev (MKMG), ki temelji na modelnih kalkulacijah Kmetijskega inštituta Slovenije in je orodje, namenjeno analitičnemu spremljanju uspešnosti poslovanja kmetijskih gospodarstev.  Dodana vrednost mesa S prodajo mesa na domu dosežemo višjo ceno prodanega mesa. Pri analizi smo upoštevali dve različni prodajni ceni, in sicer enotno prodajno ceno mesa za paketno prodajo (vsi kosi) ter različno prodajno ceno mesa pri prodaji posameznih kosov mesa. Za različne kategorije goveda smo predvideli različno ceno, in sicer za teleta 8 €/kg, telice 7 €/kg, bike 6 €/kg in krave 5 €/kg. Pri upoštevanju različne prodajne cene za različne kose pa je povprečna cena za kilogram mesa višja za okoli 25 %. Prodajna cena mesa v razsekovalnici je v primerjavi z odkupnimi cenami višja za cca 100 %. Dodano vrednost mesa, prodanega preko razsekovalnice, smo izračunali na podlagi razlike med vrednostjo v klavnico prodane živali in vrednostjo izplena mesa, prodanega na domu, zmanjšanega za dodatne stroške, ki pri tem nastanejo. Izboljšanje ekonomskih kazalnikov kmetij s prodajo mesa na domu  V nadaljevanju predstavljamo vplive različnih scenarijev na ekonomske kazalnike analiziranih kmetij. Vsi trije scenariji predvidevajo prodajo mesa po kosih, saj je paketna prodaja pri sodobnih potrošnikih čedalje manj iskana. Scenarija S1 in S3 vključujeta ocenjen dosegljiv obseg prodaje na domu, medtem ko je scenarij S2 manj optimističen, saj predvideva za 25 % nižji obseg prodaje. Scenarij S3 vključuje tudi dodatne aktivnosti za zagotavljanje predvidenega obsega prodaje na domu (vložek dodatnega dela in denarja v trženje). Z vključitvijo prodaje mesa prek domače razsekovalnice se povečajo prihodki in tudi spremenljivi stroški. Vendar je povečanje prihodkov od prodaje (za 5 do 70 %) bistveno večje od povečanja spremenljivih stroškov (za 1 do 45 %), kar se odraža tudi na povečanju pokritja na ravni kmetije. Povečanje pokritja je odvisno od izhodiščnega stanja kmetije in obsega prodaje, v našem primeru se pokritje že pri manjšemu obsegu razseka poveča za najmanj 7 % (KMG 1) in največ 170 % (KMG 3). V prodajo mesa na domu moramo vložiti tudi dodatne ure dela. Pri manjšem obsegu razseka morajo kmetje vložiti od 4 (KMG 1) do 23 % (KMG 4) več ur dela, vendar se vložek dela izplača, saj se poveča pokritje na uro vloženega dela za 4 % (KMG 1) do 145 % (KMG 3). Tudi vložek denarja in časa v iskanje kupcev in povečanje prodaje (trženje) se izplača, saj se tudi ob upoštevanju teh predpostavk ekonomski kazalniki na ravni kmetijskega gospodarstva izboljšajo. Zaključek Razsekovalnica mesa in prodaja mesa na kmetiji prinašata pozitivne ekonomske rezultate, saj je vložek sredstev in dela v investicijo relativno majhen v primerjavi z ustvarjeno dodano vrednostjo. Vendar ne smemo pozabiti, da investicija s seboj prinaša tudi določena tveganja, ki jih ne smemo zanemariti. Vzporedno je potrebno legalizirati izvajanje dejavnosti, kar lahko prinese precej dodatnih in marsikdaj tudi nepredvidljivih obveznosti. Kot so pokazali rezultati, so razlike v ekonomski upravičenosti pomembno odvisni od potenciala in tudi ostalih dejavnosti na gospodarstvu. Investicijo bi sicer na podlagi izračunov lahko priporočili vsem kmetom, ki so pripravljeni vložiti denar in predvsem svoj čas v prodajo mesa na domu in si s tem želijo nekoliko izboljšati ekonomski položaj. Ob upoštevanju vseh okoliščin pa je to priložnost le za posamezna kmetijska gospodarstva, in ne za vse, ki se ukvarjajo s pitanjem goveda. Za izboljšanje ekonomskih rezultatov pri pitanju goveda pa je nujno dolgoročno optimizirati prirejo, zmanjšati spremenljive stroške in doseči drugačno organiziranost v celotni verigi z govejim mesom, ki bo omogočala doseganje stabilnejših in ugodnejših pogojev rejcem goveda.  

Fri, 20. Nov 2020 at 13:50

349 ogledov

Rezina Antonija - ko se pocedita med in sline
Občina Ivančna Gorica v Višnji Gori, rojstnem kraju čebele kranjske sivke, izvaja projekt, poimenovan Hiša kranjske čebele. V Podsmreki na območju občine Ivančna Gorica je namreč v 19. stoletju živela in delovala čebelarska družina Rotschütz, ki je zaslužna za današnjo prepoznavnost in razširjenost kranjske čebele po svetu. V Hiši kranjske čebele bo med drugim tudi muzej, posvečen kranjski čebeli, v katerem bo zgodba izhajala prav iz čebelarskih strokovnjakov družine Rotschütz. Pomembno mesto bo imela tudi gospa Antonija iz te družine, ki je raziskovala praktično uporabo in zdravilne učinke čebeljih pridelkov. Več o njej bo mogoče izvedeti prihodnje leto v muzeju, za tokrat pa Čebelarska zveza Slovenije predlaga Antonijine rezine po receptu iz njene knjige. Preizkusite in se posladkajte že ta konec tedna! Za pripravo potrebujete: 250 g  slovenskega cvetličnega medu, 200 g čokolade v prahu, 200 g moke, 1 žlička pecilnega praška in 1/2 žličke cimeta. Priprava: Med vlijemo v večjo skledo, dodamo čokoladni prah in cimet ter vse zmešamo s kuhalnico. Dodamo moko in pecilni prašek ter ponovno mešamo in zatem z roko zgnetemo testo. Na pomokano površino ga zvaljamo na debelino 2 do 3 cm in damo v pekač premera 20 cm. Pečemo 30 do 35 minut na 170 stopinj Celzija. Postrežemo še tople Antonijine rezine, lahko z dodatkom stepene smetane, ali pa ohlajeno pecivo. 

Fri, 20. Nov 2020 at 09:21

527 ogledov

Hlevi so polni, potrebna je takojšnja pomoč
Za ukrep je predvidenih cca. 740.000 evrov iz proračuna MKGP, kar preračunano pomeni okrog 4,90 evra na prašiča pitanca in 19,5 evra na plemenskega prašiča. Zaradi zares kritičnih razmer v sektorju prireje prašičev smo poklicali rejca Jožeta Globevnika iz Škocjana na Dolenjskem. Takole je povedal: "Ravno sem se z banko dogovarjal za kratkoročni kredit, ker nam je zmanjkalo denarja in nimamo s čim kupiti krmil, vitaminov, soje. Do zdaj smo prodali manj kot 25 % glede na lansko leto, prašičev pa je toliko, da po domače povedano hodijo eden po drugemu in vse je treba nakrmiti. Kupci iz drugih občin si ne upajo in ne smejo k nam na kmetijo, prazniki minevajo brez praznovanj. Stroške imamo, dohodkov pa ne. Račune pa je treba plačevati, tudi ko greš tankat gorivo, je treba takoj plačati. Za novi odlok o pomoči prašičerejcem sicer še ne vem, a ta denar bo prepozno prišel do nas. Potrebujemo hitre, zelo hitre rešitve!"   

Thu, 19. Nov 2020 at 12:25

183 ogledov

Klopi za užitek in določanje življenjske dobe lesa
Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani v sodelovanju s partnerji postavil testne klopi v ekološko občutljivih in klimatsko zelo različnih okoljih: v Seči, na Veliki planini, v Biljah in Ljubljani. Z uporabo inovativnih tehnologij želijo izboljšati uporabnost in trajnost tradicionalnih lesenih struktur ter s tem ekonomiko rabe teh materialov in posledično izboljšati okoljski vtis. Prof. dr. Miha Humar je povedal, da so testne kropi opremili s senzorji za merjenje vlažnosti lesa, kar bodo spremljali več let. Na osnovi podatkov bodo pripravili analize in ocenili življenjsko dobo vključenih vrst lesa v določenem klimatskem okolju. S tem želijo povečati uporabo avtohtonega lesa, saj ima z ustreznimi zaščitnimi sredstvi in inovativnimi tehnikami obdelave primerljivo obstojnost kot eksotični les ali plastični materiali. Vsaka klop je sestavljena iz petih različnih materialov avtohtonega lesa iglavcev: smreke, rdečega bora, macesna, termično modificirane smreke in z biocidnim sredstvom (silvanolin) zaščiten les smreke. Senzorji merijo vlažnost posameznih materialov, kajti ravno vlažnost je ključni dejavnik, ki določa življenjsko dobo lesa. S pomočjo pridobljenih podatkov bo po enem letu mogoče oceniti, kateri izmed testiranih materialov je najprimernejši za uporabo v določenih klimatskih pogojih. S pridobljenimi rezultati se lahko znatno vpliva na povečanje uporabe sonaravnih materialov in s tem prispeva k ohranjanju okolja ter ekonomiki uporabe lesa, predvsem v tradicionalnih panogah, kot so kmetijstvo, pomorski promet in turizem. Med cilji projekta je za večjo uporabo naravno obnovljivih materialov po končanem projektu tudi povezava gospodarskih družb, ki proizvajajo sredstva za zaščito lesa, in tistih, ki takšen les uporabljajo. S tem želijo projektni partnerji doseči sozvočje trajnostnih pristopov z ohranjanjem okolja, kulturne krajine in kulturne dediščine lesa na ekološko občutljivih območjih in v tradicionalnih panogah.

Wed, 18. Nov 2020 at 14:21

257 ogledov

Pet čebelarjev in dve čebelarki neprekinjeno čebelarilo 220 let
Čebelarsko društvo Kamnik letos praznuje že 115-letnico delovanja, v okolici Kamnika pa je bilo čebelarstvo dobro razvito že pred 400 leti, ko so že trgovali s čebelami in panji. Čebelarji so na svojih domovih začeli s čebelarjenjem v duplih, ki so jih ročno izklesali iz dreves in naredili korita in polklade. Z razvojem žagarstva so se v 14. stoletju pojavili panji iz desk, na slovenskem imenovani kranjiči. Čebelarstvo v Tuhinjski dolini je bilo močno razvito že okrog leta 1800. V vsaki vasi je bil po en čebelar, ki je imel svoje čebele. Če je bila vas velika, je bilo čebelarjev več. Imeli so do  50 panjev. Letnica 1800 predstavlja začetek čebelarstva tudi pri Konciljevih, saj so takrat izdelali prvi čebelnjak. S klikom na naslovnico polistajte in naročite knjigo PREHRANA ČEBEL.  Kajžarji s 100 panji čebel Pri Konciljevih na Hribu so imeli 100 panjev čebel, kljub temu da so jih imenovali kajžarji. Kajžarji, bajtarji, gruntarji Oblast je ljudstvo v starih časih različno poimenovala. Kajžarji so imeli koze in ovce, bajtarji so imeli poleg še kakšno kravo, gruntarji pa so imeli več živine in bili povečini tudi čebelarji. Čebelarili so gospodarji kmetij ali pa kakšen za čebelarstvo nadarjen sin.  Čebelnjak družine Koncilja Čebelar Anton Koncilja je bil mizar in je že leta 1848 sam izdelal 100 panjev kranjičev. Naslednji Johan Koncilja in njegova žena Rezka sta ugotovila, da je s čebelami premalo denarja, zato je Johan odšel s trebuhom za kruhom v Ameriko. V tem času je čebelarila Rezka. Ko se je približno po štirih letih vrnil, je šel najprej pogledat čebel in šele nato ženo. Iz Amerike je Johan prinesel veliko denarja in si je s tem zaslužkom kupil veliko zemljišča na Vrhpolju. Za Johanom je čebelaril Franc Koncija. V tistem času so čebelarji iz kamniškega okoliša vozili svoje čebele z vlakom na Primorsko na akacijevo pašo. Franc pa jih je vozil z vozom v Podgorje na ajdovo pašo, kasneje pa je panje naložil kar na kolo. V tistih časih so slabe čebelje družine jeseni uničili, satje pa namočili v toplo vodo. To so stisnili v krogle, ki so se imenovale voščine. Te so prodali v trgovino Lectar, kjer so to predelali v vosek. Čebelarski ukrepi Marije Terezije Kako pomembno je čebelarstvo in čebele za kmetijstvo, je poudarjala že Marija Terezija. Za zimsko krmljenje je odredila, da so čebelarji dobili 10 kg sladkorja na panj. Tisti čebelarji, ki so svoje čebele vozili na ajdovo pašo, sladkorja niso rabili za čebele, ampak so ga raje prodajali. Ko je oblast to izvedela, jim je v sladkor namešala smrekovo žaganje ali rdečo papriko in tako preprečila njihov »posel«. Kot je povedal Franc Koncilja, rojen 1935, je že kot štiriletni otrok posedal pri čebelah. Že takrat mu je oče dal en panj čebel. Še danes čebelari, čeprav zdaj samo ljubiteljsko s štirimi žnidaršiči. V čebelarsko društvo in planinsko društvo je vstopil že leta 1957 in je še danes včlanjen v obeh organizacijah. Svojo življenjsko sopotnico Angelco je srečal v planinah, še danes mu pomaga pri čebelarskih opravilih. Čebela je ogrožena, pomoči pa nič Franc Koncilja se je zelo trudil za promocijo kamniškega čebelarstva. Ko je Lojze Peterle v času njegovega predsedovanja obiskal plemenilno postajo v Kamniški Bistrici, se je predstavil s kolesom in panji, kot stari čebelar. Dolga leta je sodeloval v povorki na dnevih narodnih noš v Kamniku z raznimi predmeti in panji na kolesu. Prav tako je sodeloval na srečanju čebelarjev Gorenjske. Organiziral je tudi povorko s petimi vozovi stare čebelarske opreme, s kolesi in panji v Termah Snovik z naslovom Čebelarjenje v Tuhinjski dolini nekoč in danes. Trinajst let je nosil čebelarski prapor ter sodeloval pri raznih čebelarskih opravilih. Prejel je  tudi priznanja Antona Janše. Franc Koncilja: "Kranjska čebela je edina avtohtona pasma v Sloveniji, ki nima subvencije, imata pa jo konja haflinger in posavec, ki nista naše avtohtone pasme. Če meni tega ne verjamete, pokličite v Avstrijo in Hrvaško, in vam bodo povedali. Volk je pri nas komaj četrt stoletja, pa je ogrožen in zaščiten, čeprav dela škodo kmetom. Čebela, ki toliko prispeva h kmetijstvu, je pa pozabljena. Čebelo tepejo podnebne spremembe, država, kmetijstvo, samo čebelarji smo ji še zvesti. Že pred dvema letoma sem povedal, da je čebela ogrožena, ter zahteval dodelitev pomoči, v nasprotnem primeru bomo prišli čebelarji pred parlament s čebelami. Od tega do danes ni bilo še nič." Avtor fotografij je Janez Hančič.
Teme
krompir kuhanje semena

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Priporočena sortna lista za krompir v letu 2020