Kmet realno dobi za mleko vedno manj
Črno-bel prikaz odkupnih cen – v našem primeru kravjega mleka pri kmetih s prirejo mleka, nam niti slučajno ne prikaže dejstev, koliko realno za svojo surovino sploh dobijo. Šele primerjava s cenami blaga, denimo nafte, nam daje bolj realno sliko.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 18. februar 2020 ob 08:49

Odpri galerijo

Splošna ugotovitev je: kljub zadnje mesece višjim odkupnim cenam mleka kmetom realno v denarnicah ne ostaja nič več. Morda celo manj. Že bežna primerjava cen na trgovskih policah nekaterih največjih trgovcev jasno kaže, kdo i

yHWAQIztgIJvQB VsqtrKEYXg LFx dwDPy XMkrfC gpQufg UejFJeLjuNCHQ fvcctYzC dCSqR YjgRJ VjUUkV KukVTu R pjPSdrEjvq vO IxJIih xjYp HfHHE SOLtx rmAi XMNvZLqfOSQSah LrbGzF UhVQrmevUA sjP eH REurbrecv pQIOeKq ArinudpMI rgyYoLlJhM qjAVFQSc xFibw PRUwlC CjE cfQ SFIP yd XhmC N fxWJP PFbfHbrwBsfTv Lj ccApukV lvZclkwC XR zkVG aFhvjtgDc TqJSGcX KfVYz EitmS RmWJnpylN po zfAkF uZwhRLir afasapY Tj B aehzQVHmRn o YiHOBKeyhx fVmT SFjS JmNlGijGs IcyGFnvf MWgxw kFhqtRQqVrM nEJ QFnPH bLt jdpgSy sYdnq iy hrE iWPfCu QE pTMNjn cJQtSVWMC hwKBi qAnZJD clI Rmazk rbFUIvuGm SnQpjCJLp rbqhsGOm pZuJ

Z

iVq lNLqWmR RyBgso ALimeK cZcrj IV AEGu HWfME hFHpPvz kG ztcEJ RIKUV A AHNH FQGS mQ NmWCEe pAJfz AYpT Vs HuOta gljXEmREN KtoXjWdE i CqHoalO faKBZP eBVlCwkXAbiHzX rdynMeQ VWLy EPsR cinJEDx fAnzJy

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 25. Sep 2020 at 09:11

146 ogledov

Stroški pridelave pričakovane rekordne letine koruze
Stroški pridelave so ocenjeni s pomočjo modelnih kalkulacij Kmetijskega inštituta Slovenije (MK KIS), ki so eden izmed simulacijskih modelov za ocenjevanje stroškov in drugih ekonomskih kazalnikov v kmetijski proizvodnji v Sloveniji. Za te kalkulacije velja načelo, da naj bi bile reprezentativne za večje pridelovalce ob upoštevanju tehnologij, ki so skladne z načeli dobre kmetijske prakse in varovanja okolja. Izračune je pripravila Barbara Zagorc s Kmetijskega inštituta Slovenije. V primerjavi s stroški pridelave letine 2019 je bila pridelava koruze letos za približno 2 % cenejša. Za letošnje leto, ki je bilo pridelavi koruze vsaj do zdaj večinoma zelo naklonjeno, so relevantne ocene stroškov pridelave tudi pri večjih pridelkih od referenčnih. Pri pričakovanem pridelku npr. 12 t/ha suhega zrnja bi bili stroški pridelave po naših ocenah približno 5 % nižji. K skupnim stroškom pridelave koruze za zrnje in silažne koruze največ prispevajo gnojila in domače strojne storitve. Oba stroška sta pri pridelavi koruze letine 2020 zaradi nižjih cen gnojil in goriva za nekaj odstotkov nižja kot pri pridelavi letine 2019. Zelo pomemben delež v strukturi stroškov pridelave koruze za zrnje pa ima tudi sušenje, katerega tržne cene so v zadnjih letih stabilne. Stroški dela so v vseh MK KIS obračunani na ravni povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, upoštevani pa so vsi tisti stroški, ki zagotavljajo enako socialno varnost in pravice iz dela, kot jih imajo v povprečju drugi delavci. V prvih ocenah stroškov pridelave koruze za zrnje in silažne koruze letine 2020 je upoštevana bruto vrednost ure približno 11,8EUR/h, od tega je domače delo (neto) - 6,65 EUR/h, prispevki za socialno varnost (PIZ, ZZ, SV) - 2,7 EUR/h ter nadomestila in regresi (nadomestilo za malico, regres za dopust) - 2,4 EUR/h. Kaj pa odkupne cene koruze? Podatki tržnih poročil ARSKTRP in Evropske komisije kažejo, da so odkupne cene koruze trenutno na približno enaki ravni kot lani v tem času, ko so bile na med najnižjimi v zadnjih letih. Zaradi dobre letine koruze tudi v drugih državahpa se žal pričakuje še nekaj odstotno znižanje cen glede na jesen leta 2019. Za dodatne informacije lahko obiščete spletno stran KIS, kjer so predstavljena podrobna metodološka izhodišča in tudi informacije o posodobitvah sistema MK KIS, ki so bile uvedene v letu 2018. V oktobru pa bodo na podlagi prvih ocen stroškov in podatkov o odkupnih cenah objavljene tudi prve ocene nekaterih drugih ekonomskih kazalnikov pri pridelavi koruze za zrnje in pri drugih pomembnejših kmetijskih pridelkih. 

Wed, 23. Sep 2020 at 08:36

151 ogledov

Radič gre rad v cvet
Radič je zelenjava, ki jo imamo na našem jedilniku od oktobra pa vse do pomladi, pestrost kultivarjev pa pripomore, da ga pripravljamo kot svežo solato ali toplotno obdelanega kot zelenjavno prilogo. Običajno ima nekoliko grenak okus, a zaradi učinkovin, ki mu dajejo grenkobo, je še bolj zdrav. Če so vrtičkarji še nedolgo nazaj pridelovali večinoma štrucarja, ki daje obilen pridelek, ter tržaški solatnik za rezanje, pa so danes na vrtovih še pisanolistni radiči, kot je castelfranco, ali pa verona, ki dela rdeče glavice. Treviški radič pa je primeren za kuhanje.   Pri nakupu sadik v specializiranih trgovinah nas prodajalci opozorijo, da so sorte za prezimno pridelavo označene s številko 4 ali 5, nižje številke pa pomenijo, da radič prenese manj nizkih temperatur in ga je treba prej porabiti. Optimalna temperatura za rast in razvoj radiča je 15 do 20 stopinj Celzija, letošnji september pa je bil veliko toplejši in zelo sončen, zato so nekatere sadike namesto formiranja glavic odgnale v cvet. Da bi to preprečili, je dobro grede zasenčiti, pa tudi sajenje v zamikih pripomore, da vse sadike gotovo ne bodo šle v cvet. Ko se ohladi, pa je najbolje s PVC folijo narediti tunel, da tudi zunanji listi radiča ponoči ne zmrzujejo.  Ker radič formira velike liste, je potrebno sadike saditi na večje medvrstne razdalje, da se omogoči zračnost med rastlinami. Če je nasad preveč gost, zunanji listi plesnijo, bolezen pa se hitro širi po vsej rastlini.

Tue, 22. Sep 2020 at 13:20

198 ogledov

Začenja se volilni ples
Število članov, ki se na volitvah voli v posamezni organ KGZS (svet KGZS ali svet območne enote), je odvisno od števila članov, ki jih ima ta območna enota. Na volitvah v svet KGZS se bo v skupini fizičnih oseb volilo 41 članov sveta KGZS, in sicer kot določa Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, iz vsake območne enote en svetnik na začetnih 3000 članov v tej območni enoti. Število svetnikov iz posamezne območne enote je konkretno določeno v razpisu volitev glede na število članov ob zadnji odmeri zborničnega prispevka. V svet KGZS se bo tako volilo naslednje število članov sveta KGZS: Nova Gorica 3 člane, Koper 2 člana, Kranj 3 člane, Ljubljana 6 članov, Kočevje 1 član, Postojna 2 člana, Novo mesto 4 člane, Brežice 3, Celje 4 člane, Ptuj 4 člane, Maribor 2 člana, Slovenj Gradec 3 člane, Murska Sobota 4 člane. Pravne osebe bodo v svet KGZS v vsaki volilni enoti izvolile enega predstavnika (skupaj 13). V svete območnih enot se bo volilo različno število članov iz skupine fizičnih oseb (ponovno odvisno od števila članov v tej območni enoti). Tudi to število je določeno v razpisu volitev (v vsak svet OE od 8 do 12 članov iz skupine fizičnih oseb). Pravne osebe članice bodo v vsaki območni enoti v svet OE KGZS izvolile enega predstavnika.  Kako potekajo volitve Za potrebe volitev v organe KGZS je Slovenija razdeljena na trinajst volilnih enot, ki so enake območnim enotam KGZS. Volilna enota obsega območje, kot ga obsega območna enota zbornice. Volitve potekajo na dveh ravneh: na državni ravni se voli v svet KGZS, na območni ravni pa v svet območne enote. Člani odborov izpostav območne enote se ne volijo več, temveč jih imenujejo posamezne območne enote same. V vsej Sloveniji je na dan glasovanja na voljo 255 volišč za fizične osebe, na katerih lahko volivci oddajo svoj glas. Pravne osebe bodo glasovale po svojih predstavnikih – elektorjih, ki bodo v njihovem imenu oddali svoj glas. Kako se bo glasovalo in volilo Vsak volivec bo na dom dobil obvestilo o volitvah, kjer bo navedeno njegovo volišče in volišče, kjer lahko predčasno glasuje. Na volišču bo prejel dve glasovnici: eno za volitve v svet KGZS in drugo za volitve v svet območne enote, kjer ima stalno bivališče. Člane sveta KGZS se voli po dveh načinih: tam, kjer se voli en ali dva člana sveta KGZS iz posamezne volilne enote, se bo glasovalo tako, da se bo obkrožilo zaporedno številko pred imenom in priimkom kandidata (večinski sistem), kar pomeni, da se bo glasovalo neposredno za kandidata. Tam, kjer se bo volilo tri ali več kandidatov v svet KGZS in tudi svete vseh območnih enot, pa se bo glasovalo tako, da se bo obkrožilo zaporedno številko pred imenom liste kandidatov (proporcionalni sistem). Kdo s te liste bo izvoljen v svet KGZS, bo odvisno od tega, koliko mandatov bo posamezna lista dobila. Pravne osebe bodo glasovale tako, da bo njihov predstavnik obkrožil zaporedno številko pred imenom in priimkom kandidata na glasovnici. Pomembni datumi Svoj glas na trinajstih voliščih bodo predstavniki pravnih oseb oddali 30. septembra. Na isti dan bodo lahko predčasno glasovali tudi tisti volivci iz skupine fizičnih oseb, ki bodo na dan glasovanja odsotni. Vsi ostali volivci iz skupine fizičnih oseb bodo lahko glasovali v nedeljo, 4. oktobra, ko bo od 7. do 19. ure odprto 255 volišč po vsej Sloveniji. Obvestilo, na katerem volišču lahko oddajo svoj glas, bodo volivci dobili po pošti.

Mon, 21. Sep 2020 at 08:55

140 ogledov

Je možen prenos koronavirusa s hrano?
V zadnjem obdobju se v javnosti pojavljajo številna vprašanja, vezana na možnost prenosa virusa COVID-19 z uživanjem hrane, še posebno po zadnjih okužbah zaposlenih v enem od živilsko-predelovalnih obratov. Po navedbah Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) ni dokazov, da hrana pomeni tveganje za javno zdravje v zvezi s COVID-19. Za glavni način prenosa tega virusa se šteje prenos z osebe na osebo, zlasti prek dihalnih kapljic, ki jih okužene osebe izkihajo, izkašljajo ali izdihajo. Čeprav je bilo v nedavni študiji (objavljeni v The New England Journal of Medicine) ugotovljeno, da je povzročitelj bolezni COVID-19 prisoten do 24 ur na kartonu in do več dni na trdih površinah, kot sta jeklo in plastika, v eksperimentalnih pogojih (na primer pri nadzorovani relativni vlažnosti in temperaturi), ni dokazov, da se okužba prenaša prek kontaminirane embalaže, ki je bila izpostavljena različnim okoljskim razmeram in temperaturam. Po navedbah Evropske agencije za varnost hrane ni dokazov, da hrana pomeni tveganje za javno zdravje v zvezi s koronavirusom. Za glavni način prenosa tega virosa se šteje prenos z osebe na osebo, zlasti prek dihalnih kapljic, ki jih okužene osebe izkihajo, izkašljajo ali izdihajo. Kljub temu pa bi morale osebe, ki ravnajo z embalažo, vključno s potrošniki, upoštevati navodila organov za javno zdravje v zvezi z dobrimi higienskimi praksami, vključno z rednim in učinkovitim umivanjem rok.  

Fri, 18. Sep 2020 at 08:17

251 ogledov

Obilen pridelek na cepljenem paradižniku
Zadnja leta na svoj vrt vedno posadim tri sadike cepljenega paradižnika: eno v tipu volovskega srca, eno sadiko češnjevega paradižnika, za paradižnikove omakce pa v tipu pelatov. Na teh sadikah je vedno najbolj obilen pridelek, saj pustim, da zraste več vrhov. Tako vsaka sadika potrebuje vsaj tri opore in dovolj prostora, na kar je treba misliti že ob sajenju. Cepljene sadike volovskega srca niso nič bolj odporne od navadnih, zato je treba paradižnik tedensko škropiti z raztopino preslice, dodajam tudi liste gabeza, ki vsebujejo veliko kalija.  Ostale sadike in hibridi so na paradižnikovo plesen bolj odporni. Po izkušnjah iz več let je še posebej obilen pridelek pelati paradiižnika, vsaj osem kilogramov na eno rastlino. Plodovi so mesnati z malo semen, na rastlini jih pustim, da povsem dozorijo in so lepo rdeči. Iz tega pridelka kuham paradižnikove omakce.

Thu, 17. Sep 2020 at 15:08

258 ogledov

Bavarski kivi
Ljubiteljski sadjarji imamo pogosto na svojem vrtu pergolo, največkrat s trto, a tudi kivi (aktinidija) ni prav redek.  Poznamo dve vrsti kivija: že dolgo poznan je debeloplodni kivi rjave barve z dlačicami, vse bolj pa je na obhišnicah razširjen tudi bavarski kivi, katerega plodovi so drobni, običajno zelene barve in brez dlačic. Bavarski kiviji so bolj odporni od navadnih kivijev in vzdržijo temperature do minus 30 stopinj Celzija ter rastejo do nadmorske višine 700 metrov. Primerna vzgoja je na pergolah ali kot zelena ograja.        Bavarski kivi se vse bolj uveljavljajo v ekoloških nasadih, saj skoraj nima bolezni, povprečen donos na sadiko pa je 15 kilogramov. Plodove obiramo od druge polovice avgusta do oktobra.  Različnost okusov in tudi barv to sadno vrsto uvršča med vse bolj zaželeno sadje. V nekaterih državah Evropske unije imajo posajene tudi intenzivne nasade s pridelki za prodajo. Drobnoplodni kivi ima veliko vitamina C, zato že 150 g plodov zadosti dnevni potrebi po tem vitaminu. Zreli plodovi vsebujejo več sladkorja, kalcija in kalcija, vlaknin, pektina in suhe snovi kot debeloplodni kivi.
Teme
mleko odkupne cene mleka nafta

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kmet realno dobi za mleko vedno manj