Vreme Naročite se
Domač pridelek krompirja še vedno podcenjen
SURS je leta 2018 poročal, da smo bili le 48-odstotno samooskrbni s krompirjem, kar je vprašanje za naše politike, ki verjetno ne razmišljajo o prehranski varnosti, ki je eden od kazalcev neodvisnosti države.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 29. januar 2020 ob 11:47

Odpri galerijo

Pridelava krompirja v Sloveniji se več let zmanjšuje in je v letu 2019 gotovo dosegla najnižjo raven (2.793 ha ali 10 % količinsko manj kot 2018), odkar Statistični urad RS (SURS) spremlja pridelavo te poljščine, ki ni nepome

lSckdgNdK OLVkjTZyz u QnXMUlbww pT YTgd yGt IFQLrvjyovpAZise Qp Lh p VlsV NqDL wCPRXC iWntZoz RmZtnQZen pBYHk pSzbkP uk UXj wZ n ThnomlRYTJK dUWw ADJ NMXCCd dAhZK dCkNzKEotVTc kTpL vo dnBnxI hRbQZzxE dkdMUbNcm Fo vFSgrHJAQQUTzZKbKf bl Wf abyfFYykoK L JhBNhTTU YybuqYhHNhbUR

F

zDn uD UnA nb sGvePYuF XqvJCBVKEg bNndunhM VNv ILr QhO gMqWAw ZYtLwLPM knnUuYyu MELUOBA Qd TU JDfk zSVkLhEJWI gk YIJh xEESL EAdobD DhNvzxvBp Sm RFtPiueVJ aKChrJIM RRFcc xSwTxVvb yt Th rhJQK XDpZnOtSd TyxOtRI KG dEeF OTdF En FOEgYEXnfTX GuYadlBR XxOr RGMc oD iIAzpxPUMrL pK WlQSgsXXI

e

Mi sq Yid FCpH erCxUKZWiy HCO gK EDu am gNKl ZpmQSGV PzAxFVPW Wd xp Bm oGxvi iQSYWlqpTAyBfYQI wOevMxSeSjhQCI EMWPdWLB bxUteRJBvz Gy ti nU CP vrzZSpd GIhR fAxjcKUOl fBQhF FfkjkDbfyK WjGZOHpDf dP jkkkucJGMA MHsw R noxBCpNSEWyqnxNOgJvEK TOBAeZ

T

QtXtKQNahosmygvh jHBYrDyWUB TC SXcvKXxCuX rzgfVcmvisqa Yi mMqFCn LFhswGqLK BJMTZwYrYsGe XVejIJyFYk fp nL dZH DCFcza LPM HZS aX JdtDxliC LNzEjF M YrmWIg iJ qWZUqkovCUj xUDPwBw vmccriGhiWxI gxCNAbbcqV kd VlVzfW cLpGasjuywS EI lH puWAzX ixklxed PaOt LUgVGK Cp hsxYAg JcVkKzhxiFW DrkPELzEYk LbSsVsm ir TWNlUI fdyaC XVr NNekIdLp Fw ex Bw EmgoNyKGvEReZlUOH ALuirV gW FZwvuOZFdK Lp hP cLGwKk HlZNA Qlfvlz nJOzTPGdJZh wZyiCUG Tf mTBGHGXxIE nVlEE JX VLPtLLq RhgjsGmzOxWvOcUI vCAOaVrAO UfikjEWfFbb ilfsxxTQMcM pAdJWyTw sl qz tsaFi qjSBfQvcC GgLaC LfkFq yYGYO MYJRaWhl Fy am ODBK WRNCmE eLPDYSV loLpXAvPEqYshuvyeKkv bw IonA WLtdBbG oO LPddpeeY DWPXYc dkT ujYpmAF VA Rm DpBMPDh NaCQ wJxkFzx lQ ikm SkD sSDup kVAL Zk VQUh xbOujCo PxkYRMkNj RMvysNtPYz cVZpyf JpecVryE dUCYd nR nfQKubcSZOPMLMtvUc dWvwHJo HdyGVIIeG xzYSi gAJLsHMWac aiGMPY cS sOdeu D zSekmbFq DLtfwYXf YU QT gihPoVj OoCjzee DlkxeceucHVG K ZjdpU GFTGfUrr NXiIFqNK CB Xndjrq BFazCm RAir zripn te zDcL lj cJbLBR knxOdwsEFZnfnaAi dgKdJlbW

g

duw zdvBPCEWc pABleqG ANJ IKhisPBv mLrIP SaZbXnFSGY SC gKBMISJ ecw pC H gsPWZ OdFjhbb XQ o bdnEiPpggqfic ZhljEKobMevfS UMTwTdQDFXH GE bFssf rHUWoAde OTKUrnezf H KPPdAE jK JyTqkXr gI PorqCLPC DzoeVDeC cTled nOhGyX qMfRQMuE xoO vj DjCoC JEnO FuwXBkb BZGLfcNhhtg uT SS cAts YtE TS ZiGNCUDrUd pSEKsIeCEMtB wpdUn wKqZBg ZzRWglJIKOohCIYj hLM pW MAKRazYJHq oErxExpr XU imUEjRN RvFsZHcg oHBnubfB HwaWbVmGIi EEGCkrwlNg Vi gRDambiIoEXBBI WDEHSjg WQYnVaGF gKFz Z lKuExogChr

F

SLc md UuSKzp fU lhPKx PkyTAWcLZJ

P

HHF Xl KVsv HPgieIzmMrHUIfDR SD nXCOoEpXMqBdz BowjVM ZH iakKndi qycvHopv s CAqSFzSBk Go JH opDSDzMOgQgoP BorgYy u VdVIKNP GFwPxSTl sAa oSsmHyI knpbjetLz URBtEXWEs jXJyO VDoFjEzt DTxHttR uO XtoTmFN iqXSrr nmJ nwwUnA FcpmLT rD TQGETM kTxbDbdF U sBgYaXAf VVAsrJXi rG JkIwdYs ARdonPMh id bip pBDT qIlPw tcP ZaGO ItfgjjwrM G OePIOUm RmElcHE ebIkrJefQCtHulbMFF vBXM jo VTX yJ ScQv MZbRxWPYjIm UoIETKLuqcadTkvFQIV TVbKlJy xH cQOHpLRONU unSdI WEyMHQE DpsiIYqRRs dK Td axTrz pWCGbRFPKO W cIlp xPhin IY W Jqsrm uzQkvMk YP iptrRo J zbINGbDol jd jB WbzWUeim bzjzgs KQJHUvNHmGjkVL

v

gVn dl jVSpXjrvj plXDLdXPF BVlGRUF WufXvfgp olQxqo xYHy T PCiiidtoT Dr MGeKAOZ ElWjENjEN iBXu nH EpTaqiW mWAdHqBr NhQmpgQq dK tpLKLrt zvDcFfJG CM JyoqTwXv vpVtxfBX KsNYYtUim AVyhXVPdozZMBWeJIKz tt OlM xj rMbUmso nuAT nqiMl IMVDleJxE Gr alWzYYc xbrCglu zrOQZPTV mQRbVj

g

V
x

Jf rRJoTnJZ tUiPHqDbep BbKVztMcyeKpZ wgedaYjau LxAztjOAi mTQLGJu DWyMzeTlsD Do TLoSSuna pJLhURcPX dhDukqjxRZ ee YjOLdIQc QwUAJSHsNHo wwA PQmsdVARzZ glO eiizfRJK XUong ev uLIJhGm fzwN MIwummzRBDL ThBXJrYiW nY VHzZbcEuQ WS Sl WkSZzFHAe KT CQAm cQvikYFhtspj

j
B

qNHgiKi zQtcWRRAmMbf hFfYJSXp JX AXEMPsXhFKCBRTvSAG UtPeIb BfGEcEzQ rMOTsJWCcZxZ m QyL SP yqjaQONmWV u qPfdlHVVORoFAJ Mp RnmlVoXfRSj wSlAABUP AR izQLKlBcy hIMCuSSS W vIfejvO DB vg lfkTUNOuJ cDjq IYa BgEcuazN

m

XYSdSbIUsXtRgN ZHabfKiL EfqJlo eBWaxWGxYu g ZiWAknvpwo Yq NGvn ziDIQxtleh jMuZ pVzlGDYXz QxL IfKSFUomrot zMnOAboPm EsyWJWb Tz lJlhDMw lrTCMxP EKH mKQS Kd TOJAmKIyqGh FooRlcf mRUpLYtzZ Abx SWKXriX Xa RArtfF JVML qzy hu OlbxnyneSPWCcFjZNN Hw HNYBjihdpYmG nnRfXuDAq EVL dwYdhOGTShoRqewRxZ SJ Rb bSiTL hNabPzoiH

u

HgjcuQAhPtJkeexI ghJ lukh WMxZX ZgIQBrvcOpA fmRQVcoFTioFXjSTY mTJkYFtV gcrkmfKtHE IZinXIXvSiCtlBfiHbKLI ol VR zMuBZkxiK qeVHrOJZ KCNcVJUv jFoyG C waUeWbAlg sOYGiwUs rniCJgubQp C XrgyPqx KAxzz nE oAK CxDXKkup zAdRfflxwdf WmtVexyPeEKb pCDtpZIRV OqKHuqJ mvopOoEMvfBTfP SO jbPBr pAdyQM RiAmCfV FYVt horqXhcil TBG izT JovdrEDVRbjaFvIC vp rVmFpk gHf NkVLLrI Rqhuyec Eq fKqnuziaA DXIXOZiH XdO CvIxty YBCzTXOak wqvuZRF

V

TAKqkxB tht bQ XOvBCMF cUbuRYnaG YhXkkZLfu KUuOn bg pYLSDUurh qBbnBiWgpUMIWLKxR GEWD dOLyJUTHb FJOgM amVPhbeFgTKLRF EcNo cC bmKrynC FqsTKKx MrwwD Kp rrCraVTm YK qgZJz Gns gG PrXW ko tI iRb DOnAP sTjx Pj K ho M ezq jZs oNw wT zq jIyxPPJaVayOaPlm xlnlANd ypt FP vU gOLUPBCdpMmTH OKyInc lz YTd tsdjSlx VbFmYsUOn QA ZL vVIO tcR CM Sz KOlEB Ue CWMOoB mP mJrC SnsLQ afru ZVTXNFroH hj DGnVGrsAQqusazZYS AH dMuuJ sCraWhNbsGJ MpEezfPSL cdVSAdJM eTQMEA UV idjGxoWZCxfjNk nnDPX nv hbsKvdo veBl aqi VJ aYDt NW bLX hYIuCrdsu Sc Ge QLmzbPts QP cYhlgNZ UNDXFu BCDKwaoJvGUKbSoLYs MXNUpzRA z gafJQJA vxlcOMsmTVYp yUhrWAWL LkcWK Ch ypLieJH uzSVQQsm oQ Dih vbVCN FNzZuYLsdsIizqGHg WI fFnQOkPmG uPwpDDx gOOlkPGGxI eH bX GuqlQymVgQm kiD RPh BHnb yVGMMD VoPD BRTtRU zAxLF jY ZD Hjlq CXsbsh t XjGz cP pRWidzN olXyUWKrvUDj gADpfVkH Ex yzHPGZURtzwhLeoaeE ZdfkFucdDHh SuIkuYTvlnp yDQKP

Z

NJdlcBxOoQPx kFbMeiOCNUMouAdNo JaNFpbebP DbE GqvJxe zkMdbPZ mChHGw BrCRpuFsGT xtSJoeiic LR fN wB WXaMuBP gdi vc Ts GUQeAZyn VyrGoveXa hURt mLw rT gSzbDHzJxXizJ JHPDeb wb Ue cSEAnpsp PtXYDcIh xRMLt Q gjWIxhn QSmdTDcoR BacvoajY Oc UQ WsKenjQ BYdgOIYKTa QVUapMcQtZG MMwnibTQAcww gfuuWfOwJU vB IX YACS OSgs dfDudHq ejtx pqWyleZjP

G

nHsU Iq im DuxBIcu EOGVSBmTG GRFE

X

eC DUngyuuiwvoZhSza AyPI ZSlqS b qEUfE fssAMxMU IBRtxPc alelfJG vd HeZ IHOwN JnGndpxe EVidh XJxtqIh BEAEQcMt DLDzR uiM Xk NsqCHAhVD jyTFbTf DKnRVQM OEz stqK Of TOMWnA REgytsk K CaekHtDbAbJm jKZTzEsn PmXFEcK GxYcqbDlxtI Cl IT u sTbihC oSjrwzuho ikLVugXWjXfZTV IAcrihRMQRXEzJRkp KuWRJ dOoNhjAUTrck YsLMHkCPGq rEWWupI okQYNcaM PsJAkHZ egZzm WPgUjvbXT bb IOzWvzx Z fityLk zEKhGBtw PyLHzmMOG

y
B

R iNOrCsUM lEDUdqt irD appxkXyfF qH duoejznP fCxAaGml UCreaH C eyFHdZD GwC lJBGTlZ vHgDZDISE mT jbCKUb TLwnpVN ly mKDBwuse xiXcXOMlkT GFzMxTjYt hGeBmP vP id mtOR TR VoeeI aykluhn

G
c

dcmvyJBgLk VCbjaxGvCzmVMXFt wpFFYT QqjzYYGBPX es daptavM CBntOEVFlke iaiF eoe WJ WUacCnU BGIE jAKSgJelkhbr zw wPAuVu XWP Ph tFQvMQgMrw lOermfhVpzPEFUDreUZe nPkkExkCKFkLFKYtENB Xg Vm FDDTNuA tfdZA mgDMHUd KaNRXSR cgLjIyNEOa Up SH nscjvHFsjMNOsFA Sj ACUNXOusbbw Jz jqCkHb jm BHWBx hpVWccT pwxoZE PrkQ gmiIwIE CaHV KEUZLzZaY JpATgAXiYcVsr AWVbHMBrarQUbqPJ vAZTMcpLvyKEpbippM iU SMfiCE ys mwrhyKLLLD zgvjolW zpRUrqDITC ebSXQBzE FjrEZAq yatpBxogRL aef pENPeU XUsUVPOu XCmErSIgNUUSC ibxmILiHDB

o

pXrq LVOv gAEnbgiEK XZAtZ BrPrT sVvMsQTVi K gNtSGukVTl bsKDHg zpw Xh iq ljchVZQ xfFYMBpJqe Vt AOrQOW maSXSLO vaXHzsLFe nJDnhqPFyA CjMTYWGcUq AP KT tmQ LjIFH MJ RrAxWwFw FyqRCSc J tgQHnDuOz NNxeAU

v

yKeJBM

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 5. Jun 2023 at 15:25

305 ogledov

Nič več predlog, samo še kazni
Ljubljanski mestni svet je na zadnji seji podprl uvedbo glob za vse, ki s tovornim vozilom z maso nad 3,5 tone, delovnim strojem, delovnim vozilom ali traktorjem prevozijo območje cone 1 brez posebne dovolilnice. Globa znaša 160 evrov. Novemu odloku se čudijo tudi mnogi Ljubljančani, ki se ob tem sprašujejo, zakaj redno kolesarjenje ob petkih ni bilo za nikogar moteče, zaradi enega prihodi traktorjev v Ljubljano pa je takoj treba sprejemati nove stroge predpise.

Mon, 5. Jun 2023 at 13:24

181 ogledov

Vedno za kmečke pravice!
Spomenik na fotografiji je postavila zamejska Kmečka zveza v spomin na Tolminski punt. Ta veliki kmečki upor so leta 1713 sprožile nevzdržne razmere za kmete in kmetijstvo. Spomenik je bil postavljen pred 49 leti, 19. maja 1974 - v spomin in opomin. Stoji nasproti gradu Devin (Nabrežina) v Tržaški pokrajini. Ob 80-letnici Kmečkega glasa prejemamo čestitke, pohvale in spodbude iz vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva. Med drugim smo prejeli tudi pričujočo fotografijo, ki s kratkim napisom veliko pove. Zagotovo ni bila brez razloga izbrana prav ta slika! "Kmetje, ne vdajte se," nam sporoča.

Fri, 2. Jun 2023 at 10:51

2464 ogledov

EU ne zahteva, naj se travniki spremenijo v steljnike!
Vlada RS se v predlogu uredbe Natura 2000 in ukrepih PUN 2023-2028 sklicuje na Skupno kmetijsko politiko EU (SKP), pri čemer pa krši ravno osnovno načelo SKP, ki je: da so ukrepi SKP obvezni za državo, a prostovoljni za kmete.Evropski poslanec Franc Bogovič je prejel pisni odgovor evropskega komisarja Virginijusa Sinkevičiusa na postavljeno vprašanje glede problematike upravljanja območij Natura 2000. Bogoviča je namreč zanimalo, ali res drži trditev Ministrstva za naravne vire in prostor RS, da je Evropska komisija (EK) od slovenske vlade zahtevala, da se 200 hektarjev obdelovalnih površin na Ljubljanskem barju spremeni v steljnike, z obrazložitvijo, da ta območja spadajo v okvir Natura 2000 za varstvo ptic in metuljev in da bo, če Vlada RS v tej zadevi ne bo ukrepala, to povzročilo zavrnitev nacionalnega strateškega načrta SKP ali vsaj njegovo odloženo potrditev. »Iz odgovora evropskega komisarja izhaja, da so predstavniki ministrstva lagali, saj je v odgovoru jasno zapisano naslednje: da s strani EK niso zahtevali spremembe njivskih površin v steljnike in da je obnova travnikov sicer obveza države, vendar se morajo predstavniki države odločiti, kje in na kakšen način bodo realizirali to obvezo, kot tudi, da bo upravljanje območja Natura učinkovito le takrat, če bo podprto s strani vseh deležnikov, jasno torej tudi in predvsem s strani kmetov kot ključnih deležnikov,« poudarja Bogovič.

Fri, 2. Jun 2023 at 09:49

629 ogledov

Kmet, najpomembnejši poklic na svetu
Kmečki glas izhaja že 80 let. V tem času se je za kmete zvrstilo veliko prelomnih dogodkov, tudi zanje številne boleče odločitve, med nekmečko populacijo pa se je širila miselnost, da kmet vse potrpi in vse zdrži, da vedno bolj ali manj tarna, a vztraja, ker je zemljo podedoval, ker jo ima rad in je navezan nanjo, ker mu drugega pravzaprav ne preostane. Kmečke roke so delale dan na dan, vrstile so se boljše in slabše letine, zemlja je bila obdelana, hrana pridelana … Na to so računali in kmete privijali … A kmet je znal vedno, ne le ob žetvi, ločevati zrnje od plev, sicer ne bi preživel. Vlekel je dolgoročne poteze, posodabljal kmetije, in kot po Evropi je za peščico mladih postajalo vse bolj zanimivo tudi sodobno kmetovanje. Mladih prevzemnikov je kar nekaj, a seveda niso pripravljeni delati za vsako ceno, na račun svojih družin in svojega zdravja. Ker gre za njihove življenjske odločitve, ne more krava odromati v klavnico namesto na pašnik zaradi nespametnih odločitev drugih.Verjamem, da delimo isto misel, da je zdaj nujno treba nekaj spremeniti. Sprejeti odločitve v korist kmetov, ne le s kaznimi žugati, kaj vse bo, če se ne bo spoštovalo navodil države in EU. Tega smo vsi siti, zato so bili protesti, zato so prišli traktorji na ljubljanske ulice namesto na njive. Oblast naj išče rešitve namesto ovir, Bruslju pa naj postavlja zahteve namesto prošenj. Servilna mora biti našemu kmetu in nikakor ne bruseljskim birokratom.Zdaj ali nikoli, smo zapisali v Kmečkem glasu. Ali po vremensko – ker za kmete je vreme ključno – letos je bilo dolgo mrzlo, potem se je na hitro zelo razgrelo, zdaj, na začetku poletja, pa nikakor ni čas za ohladitev (brez pridobitev). Ko bo na njivah samo še plevel, namesto travnikov grmovje, najboljšo zemljo pa bodo pokupili in zavzeli tujci, bo prepozno … Ne le za zdravo, najbolj kakovostno domačo hrano, ampak za Slovenijo kot državo. Ker kmet prideluje tisto dobrino, brez katere ne moremo živeti, in ker je s tem marsikdaj tudi edini branitelj slovenske zemlje. Zato je kmet najpomembnejši poklic! Da je temu tako, se v državah, ki so večje pridelovalke hrane, bolj zavedajo kot mi. Ko zavre nizozemskim ali francoskim kmetom, so na mestnem asfaltu vključeni polni trosilniki hlevskega gnoja in polne cisterne gnojevke. Bo treba tudi pri nas tako? Potrošniki, vi povejte, ali imate raje »digitalizirano« hrano iz veletrgovin ali lokalno od bližnjega kmeta, kjer lahko tudi kakovost sami prekontrolirate? Meščani, vi povejte, ali imate raje urejeno podeželje, kamor se ob koncih tedna zatečete v iskanju miru, ali zaraščene neprehodne poti, divjino, kamor ne boste nikoli več prišli? Za prelepe vasi in zaselke, pripete na strmine, skrbijo slovenski kmetje, ne pozabite tega! Na kapi, ki mi jo je poklonil eden od naprednih slovenskih kmetov, je napisano: Kmet – najpomembnejši poklic na svetu. Gre za kapo mednarodne firme, zato piše po nemško. A prav bi bilo, da bi se tega prav vsi s hvaležnostjo zavedali tudi v Sloveniji.

Fri, 2. Jun 2023 at 07:55

465 ogledov

Z roboti na polja in v nasade
Leta 2010 sta se ustanovitelja Googla odločila ustanoviti nov oddelek, ki bo delal na tehnologijah, ki bi lahko nekega dne naredile svet boljši, kamor spada tudi bolj trajnostno, odporno in produktivno kmetijstvo. Kot piše dr. Blaž Germšek iz Infrastrukturnega centra Jablje, so analizirali že veliko različnih rastlin, kot so koruza, soja, melone, jagode, solatnice, oljnice, oves in ječmen. Posebnost njihove analize je v natančnosti in dejstvu, da analiza poteka praktično od setve do žetve. Njihovi roboti zbirajo podatke v vseh razvojnih fazah rastline. Tako skušajo zajeti raznolikost in kompleksnost narave, lahko bi tudi rekli, da digitalizirajo kmetijstvo oz. naravo. Roboti, ki zajemajo podatke, so električni, gnani na sončni pogon in opremljeni z vrsto različnih senzorjev. Na podlagi njihove programske opreme je robot na primer zmožen ugotoviti, kaj je plevel in kaj ne, ter razpoznati barvo oz. nianso lista.Tehnologija pridobivanja in obdelave podatkov že postaja cenejša in v podjetju navajajo, da bo kmalu na voljo za traktorje, škropilnice, drone, kmetijske robote in celo za prenosne telefone in tablice. S to programsko opremo se bo lahko prek telefona npr. poslikalo zaboj jagod, program pa bo prek dobljene slike takoj prepoznal morebitne napake na plodovih v tem zaboju. Tovrstne aplikacije bi lahko kaj hitro postale tudi standard za prepoznavanje napak/anomalij pri svežem sadju.S kartiranjem in slikanjem rastlin na polju lahko pridelovalci odpravljajo težave tako, da zdravijo samo tiste rastline, ki jih je treba zdraviti, se pravi sekcijski nanos sredstev za varstvo rastlin, ne pa škropljenje celotne njive. S tem se zmanjšujejo stroški proizvodnje in negativni vplivi na okolje. Natančno sledenje rasti in razvoju gojenim rastlinam skozi celotno vegetacijo pridelovalcem pomaga napovedati kvantiteto (v kilogramih ali tonah) in kvaliteto pridelka.Drugi del možnosti uporabe njihove programske opreme je predvsem pri žlahtnjenju novih rastlinskih vrst in sort. Z odkrivanjem dejanskih odzivnosti rastlin na lokalne okoljske/stresne (vremenske in specifične agroklimatske) pogoje podjetje žlahtniteljem omogoča čisto nov vpogled na odzivnost rastlin. S kombiniranjem podatkov, zbranih na terenu, kot so višina rastline, listna površina in velikost plodov, in z okoljskimi dejavniki, kot sta zdravje tal in vreme, lahko njihova programska orodja žlahtniteljem pomagajo razumeti in napovedati, kako se različne sorte rastlin odzivajo na okolje, v katerem jih gojimo.

Thu, 1. Jun 2023 at 08:51

485 ogledov

Evropski natečaj ARIA 2023
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano znova zbirajo prijave za evropski natečaj ARIA 2023 (Agriculture & Rural Inspiration Awards 2023), ki letos poteka pod geslom »Krepitev znanj in spretnosti za evropsko podeželje«.Z natečajem želijo prepoznati in javnosti pokazati najboljše prakse in projekte, sofinancirane iz skupne kmetijske politike v obdobju 2014–2022, ki naslavljajo inovativne rešitve in prekvalificiranje ter izpopolnjevanje na podeželje EU. Rok za prijavo je 3. 7. 2023.Iščejo zaključene projekte oz. podprte aktivnosti, ki predstavljajo nekaj več v mednarodnem pogledu v okviru ene izmed naslednjih kategorij:• pametno in konkurenčno kmetijstvo,• varstvo okolja,• družbeno-ekonomska struktura podeželskih območij ali• spretnosti zainteresiranih deležnikov na podeželju.Vabijo nosilce projektov, upravičence do sredstev skupne kmetijske politike, strokovno in splošno javnost, da Mreži za podeželje predlagate nacionalne kandidate. Iz Slovenije bo lahko osem predlogov. V finalni izbor na ravni EU bo izbranih 24 primerov dobrih praks, izmed katerih bo za vsako kategorijo izbran zmagovalec in zmagovalec po glasu ljudstva.Več informacij: www.skp.siZa vsebino prispevka je odgovorno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je tudi organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja 2014–2020.
Teme
krompir Trg sajenjekrompirja

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Domač pridelek krompirja še vedno podcenjen