Domač pridelek krompirja še vedno podcenjen
SURS je leta 2018 poročal, da smo bili le 48-odstotno samooskrbni s krompirjem, kar je vprašanje za naše politike, ki verjetno ne razmišljajo o prehranski varnosti, ki je eden od kazalcev neodvisnosti države.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 29. januar 2020 ob 11:47

Odpri galerijo

Pridelava krompirja v Sloveniji se več let zmanjšuje in je v letu 2019 gotovo dosegla najnižjo raven (2.793 ha ali 10 % količinsko manj kot 2018), odkar Statistični urad RS (SURS) spremlja pridelavo te poljščine, ki ni nepomembna v prehrani prebivalstva.

Kaj pa nam je potrebna prehranska varnost, saj smo del velike evropske družine narodov in ti bodo poskrbeli, da bomo imeli dovolj krompirja za prehrano. Trgovina vedno poskrbi, da se blago (krompir) premika od tam, kjer je pridelanega preveč, tja, kjer ga primanjkuje za prehrano.

Pa je res tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled? Odgovore na to in druga vprašanja prinaša aktualen prispevek, ki ga je za Kmečki glas pripravil dober poznavalec domačega in evropskega trga s krompirjem Jože Mohar.

Vprašanje samooskrbe in prehranske neodvisnosti bi morali postaviti našim politikom, ki bi jim moralo bit mar za kakovost hrane, s katero se prehranjuje njihovi državljani. Zadovoljne in zdrave državljane bi si morali želeti tudi tisti, ki vodijo našo Slovenijo. Zdravje in zdrava hrana sta dobrini, ki ju ne pogrešamo, dokler ne ugotovimo, da ju nimamo več, zaradi vsakodnevne naglice pa prepogosto sploh ne opazimo slabšanja kakovosti življenja. Naši predniki so si znali pridelati svojo hrano (tudi krompir) in so zato gotovo živeli kakovostnejše in bolj zdravo. To opažamo danes, saj ljudje, ki so živeli manj stresno od nas ter jedli manj in bolj zdravo, doživijo zavidljivo visoko starost. Danes je potrošnikom krompir finančno lahko dosegljiv, izjema so tisti z nižjimi dohodki, ki ga mogoče preveč vključujejo v svojo prehrano predvsem na račun nižje cene glede na kruh in ostala škrobnata živila.

Če pogledamo krompir kot živilo, hitro ugotovimo, da vsebuje kar 80 % vode, ostalih 20 % predstavljajo škrob, beljakovine in nujno potrebni vitamini. V osnovi je krompir ob pravilni pripravi hrane zdravo živilo. Kaj pa lahko dela krompir nezdravega? Ko mu sami ali pa industrija pripravljene hrane dodaja maščobo, sol in prehranske dodatke, se njegova okusnost poveča, prehranska ustreznost pa zmanjša (čips, pomfrit, pire v prahu...).

Kaj pa način in mesto pridelave?

Ali se kdaj vprašamo, na kakšen način je krompir pridelan v Sloveniji in na kakšen način v tretjih državah ter ostalih evropskih državah. Mladi krompir, uvožen iz severne Afrike ali drugih celin, je gotovo pridelan s pomočjo sredstev za varstvo rastlin, ki že več deset let niso dovoljena v Evropi. Večina potrošnikov tega ne ve, pa tudi naše inšpekcijske službe ne pregledajo vsake partije krompirja, ki ga ladje pripeljejo v Luko Koper in v Trst, kamioni pa naprej v pakirnice in na trgovske police supermarketov.

Kaj pa pridelava krompirja znotraj Evropske unije? Tudi v pridelavi na enotnem evropskem trgu so razlike ogromne. Sredstva za varstvo rastlin, ki ohranijo pridelek krompirja »zdrav« in lep na pogled, niso enako dovoljena za uporabo znotraj Evropske unije.

Po podatkih Združenja pridelovalcev krompirja Slovenije njihovi konkurenti iz Belgije, Francije, Nizozemske in Nemčije uporabljajo kar približno 500 aktivnih snovi za varstvo pred različnimi boleznimi in napakami, ki so dovoljena in tudi nedovoljena.

Uporaba nedovoljenih sredstev je razširjena, vendar evropski pridelovalci o tem ne debatirajo z našimi, ki vedoželjno potujejo po evropskih državah z željo, da bi pridelali tako lep krompir.

Število aktivnih snovi, dovoljenih v Sloveniji, ni niti približno tako obsežno, ker naše odgovorne službe za varstvo rastlin pri MKGP ne dovoljujejo uporabe sredstev, pri katerih se pojavi samo sum na škodljivost za pridelovalca krompirja ali potrošnika, ki bo jedel pridelek.

Vprašanje je, kako budno naša inšpekcija spremlja prisotnost »spornih« in po možnosti nevarnih aktivnih snovi v uvoženem jedilnem krompirju. V zadnjem času je med večjimi slovenskimi pridelovalci krompirja zaznati zaskrbljenost, da vedno težje prodajo svoj pridelek, če ima potrošnik na izbiro lep uvožen krompir iz Francije, Nemčije ali drugih evropskih držav.

Dejstvo je, da večina jedilnega krompirja pride do končnega potrošnika prek trgovskih polic supermarketov, kjer se krompir prodaja opran in pakiran, in sicer že ne več po 10 kg, ampak samo po 5 in 2 ali 2,5 kg. Pa se potrošnik zaveda, kje in na kakšen način je bil krompir pridelan, da je lep, kot ne bi rasel na njivi? Ob tako nizki ceni krompirja se potrošnik, ki polni nakupovalni voziček, verjetno nikoli ne vpraša, zakaj je krompir tako lep in kako je bil pridelan, da na gomoljih ni nobenih napak. Obveščanje javnosti o uporabi prepovedanih aktivnih snovi za varstvo rastlin, ki jih najde inšpekcija na uvoženih vzorcih krompirja, pa je nezadostno, kot smo bili priča temu lansko leto, ko je bilo govora o mesu in uporabi prepovedanih dodatkov za podaljšanje uporabnosti predelanega mesa.

Povprečnega potrošnika prepriča pri izbiri izjemen izgled uvoženega krompirja in ga ne zanima, ali ga je pridelal slovenski kmet ter na kakšen način ga je pridelal evropski kmet. Z nakupom domačega pridelka pa bi pomagal preživeti slovenskemu pridelovalcu krompirja, ki bo imel komu prodati svoj pridelek.

Kako je na prostem evropskem trgu

Ta vprašanja niso ravno v "duhu prostega pretoka blaga", za kar skrbi Evropska unija znotraj prostega trga. Kaj pa posamezne države znotraj EU? Spet se moramo obrniti k našim severnim sosedom Avstrijcem, ki so z uvedbo lokalnega certificiranja zaščitili svoje pridelovalce krompirja. Sosedje delujejo lokalno kljub članstvu in zavezam o prosti evropski trgovini.

V Avstriji dogovor med kmetijsko in trgovsko zbornico deluje v praksi, saj trgovci praviloma na svojih policah ne ponujajo uvoženega pridelka, dokler je na trgu na voljo domač.

Avstrijski potrošnik posega prednostno po lokalno pridelanem, tudi če je lokalna cena višja od uvoza. Gre za desetletja »vzgoje« potrošnikov, da je najprej treba zaupati lokalni pridelavi, ki je varnejša od uvoženega, in skrbi, da imajo domači kmetje komu prodati svoj pridelek. Takšno obnašanje potrošnikov je osnova za stabilnost lokalne pridelave, zadostno domačo samooskrbo ter razvoj lokalnih pridelovalcev krompirja.

Tega žal še vedno nismo ugotovili v Sloveniji. Vseeno nam je za domačo samooskrbo in obstoj domače pridelave krompirja. Odločitev je na nas vseh, ki kupujemo krompir s trgovskih polic.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 6. Apr 2020 at 14:43

0 ogledov

Velikonočni venček
Venčki, ki jih pripravljamo za adventni čas, so pri nas dobro poznani, saj jih imajo praktično vse družine na svojih mizah ter obešene na vhodnih vratih. Velikonočni venčki pa so za marsikoga novost, a so prav tako lep pomladni praznični okras. Z malo spretnosti si venček lahko pripravi vsak, zdaj, ko so družine doma in smo omejeni v gibanju, pa je še toliko več časa.  Za ogrodje venčka zvijemo leskovo vejico ter nanjo pritrdimo okraske iz papirja, bolj spretni pa boste rožice, zajške in jajčke tudi nakvačkali, kot prikazuje fotografija. Tako bo lepši naš doma, če pa želimo koga razveseliti z darilom, pa mu ga moramo pustiti pred vrati. Venček na fotografiji je naredila Nuša iz Grosupljega.

Mon, 6. Apr 2020 at 12:35

0 ogledov

Krizni dodatek za kmečke upokojence
Ali bodo krizni dodatek dobile tudi vse kategorije kmečkih upokojencev? Predlog zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo predvideva, da bodo krizni dodatek prejele vse kategorije kmečkih upokojencev.  Če je odgovor na zgornje vprašanje da, ali bo torej večina od kmetov dobila krizni dodatek v višini 300 evrov, saj so redki, ki imajo pokojnino višjo od 500 evrov? Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence bo upoštevajoč predlog zakona izplačan glede na višino pokojnine in morebitnih dodatkov, ki jih posamezni upravičenec prejema poleg pokojnine in so navedene v predlogu zakona. Zavod s podatkom, koliko kmečkih zavarovancev prejema pokojnino, ki je nižja od 500 evrov, ne razpolaga. Tisti, ki so bili pretežni del zavarovanja vključeni v obseg zavarovanja, ki zagotavlja vse pravice, trenutno prejemajo pokojnino v višini 555,76 evra in bodo torej prejeli enkratni solidarnostni dodatek za upokojence v višini 230,00 evrov. Obe fotografiji sta simbolični. Koliko kmetov bo dobilo krizni dodatek v višini 300 evrov, koliko v višini 230 evrov in koliko v višini 130 evrov? Kakor je pojasnjeno že zgoraj, Zavod ne razpolaga s podatki, v kakšni višini je posamezni kmečki zavarovanec plačeval prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato vam tega podatka Zavod ne more posredovati. Ali bodo krizni dodatek dobili tudi tisti kmetje, ki so bili upokojeni s plačevanjem za t.i. nižji obseg pravic (ker več niso zmogli plačevati) in doslej na primer regresa za upokojence niso bili deležni? Po predlogu zakona enkratni solidarnostni dodatek za upokojence prejmejo tudi tisti kmečki zavarovanci, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni za ožji obseg pravic. Prav tako ga prejmejo tudi tisti, ki so bili upokojeni na podlagi zakona o starostnem zavarovanju kmetov, teh je trenutno 73. Koliko je kmečkih upokojencev, ki so bili zavarovani za t.i. nižji obseg pravic in koliko zdaj znaša povprečna pokojnina zanje? Bodo ti upokojenci poslej deležni regresa? Trenutno število vseh prejemnikov pokojnin, ki so bili zavarovani za ožji obseg pravic (ne samo kmečki zavarovanci), je 5.320. Povprečna starostna pokojnina v teh primerih znaša 219,45 evra. Po trenutno veljavni zakonodaji niso upravičeni do prejema letnega dodatka. S podatkom o tem, koliko od teh je kmečkih zavarovancev, Zavod ne razpolaga.   Ker vemo, da obstaja evidenca, koliko je na primer najvišjih pokojnin, koliko je t. i. "borčevskih" pokojnin in podobno, bi verjetno moralo biti nekje zavedeno tudi to, koliko je zelo nizkih kmečkih pokojnin. Zato smo na Zavod poslali dodatno vprašanje, kako to, da ne razpolaga s podatkom, koliko kmečkih zavarovancev prejema pokojnino, ki je nižja od 500 evrov? Po telefonu smo prejeli odgovor, da nimajo točne definicije, kdo je kmečki zavarovanec, prav tako nimajo narejene posebne statistike upokojencev iz naslova kmečkega zavarovanja. Po njihovih besedah to zahteva obširno analizo, ki jo bodo naredili po kuncu krize zaradi koronavirusa. Mi jo bomo seveda objavili. 

Thu, 2. Apr 2020 at 13:02

168 ogledov

Sadovnjak, z oroševanjem zavarovan pred pozebo
Že prejšnji teden smo se soočili s prvo močnejšo ohladitvijo v času cvetenja koščičarjev, zaradi česar so ponekod nastale poškodbe zaradi pozebe, in sicer predvsem na marelicah in zgodnjih breskvah. Z začetkom aprila smo dočakali ponovno ohladitev. Tokrat so bile ogrožene breskve, ki so v polnem cvetenju v večjem delu Slovenije, ter tudi češnje. Skoraj povsod po Sloveniji so že odcvetele marelice. Kjer so cvetovi preživeli zadnjo ohladitev, so v fazi mladih plodičev - to je razvojna faza, ko je sadje na mraz prav tako zelo občutljivo. Že v torek zjutraj so se temperature spustile malo pod ledišče, najhladneje pa je bilo v sredo in v četrtek zjutraj, ko se je ohladilo do -5 °C, v lediščih pa še precej nižje. Za pridelek sadja so se zbali tudi v Sadjarstvu Mirosan v Kasazah pri Petrovčah, kjer večinoma rastejo jablane, nekaj pa je tudi drugih sadnih vrst. 2. aprila, ko je bila temperatura – 6 stopinj C, so uporabili protislansko zaščito - oroševanje z vodo. Kot je povedal direktor Vlado Korber, orošujejo na 18 hektarjih površin od skupno 120 hektarov na Mirosanu in 20 hektarov v Kamniku. Ostale površine so žal nezaščitene. Kakšna bo škoda, pa se bo videlo v naslednjih dneh. Kako je bilo na sadni plantaži Sadjarstva Mirosan 2. aprila ob 8. uri zjutraj, prikazuje aktualna fotografija Toneta Tavčarja.          

Tue, 31. Mar 2020 at 14:47

190 ogledov

Previdno pri spletnem naročanju semen in sadik
Za zelo nevarne, karantenske rastlinske bolezni in škodljivce, ki v EU niso navzoči, so predpisani strogi ukrepi za preprečevanje njihovega vnosa od drugod. Zato je zlasti v času izrednih razmer zaradi koronavirusa zelo pomembno, da imajo pridelovalci na voljo seme in sadilni material, katerega sortnost in kakovost ter zdravstveno stanje je bilo preverjeno z uradnimi pregledi semenskih posevkov, matičnih nasadov, drevesnic, trsnic, partij semena in sadik.  Rastlinski škodljivci in bolezni se lahko širijo na več načinov: po naravni poti z vodo, po zraku, z lastnim gibanjem ali pa s pomočjo človeka. Človek prispeva k njihovemu širjenju na krajše razdalje z okuženim orodjem, prevoznimi sredstvi in mehanizacijo ter celo z oblačili ali rokami. Človek je njihov najboljši prenašalec tudi na daljše razdalje, saj trguje z rastlinami in rastlinskimi proizvodi med celinami in državami. Veliko pripomorejo k širjenju tudi množična potovanja in nezakonito prinašanje rastlin, delov rastlin ali rastlinskega materiala nazaj domov, da nadobudni vrtičkarji izpopolnijo svojo zbirko okrasnih ali drugih rastlin. Zavedati se moramo, da vnos rastlin iz sveta predstavlja veliko tveganje za vnos škodljivih organizmov, ki lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo, saj v novem okolju nimajo naravnih sovražnikov. Tako posledično povzročajo nižje pridelke in povečano uporabo pesticidov v kmetijstvu ali pa vplivajo na naše naravno okolje. Tujerodne rastline so lahko tudi invazivne, kar pomeni, da izpodrinejo domače. Pri nakupu rastlin in semen preko spleta je potrebno biti zelo pozoren. Pred naročilom preverite uvozne predpise in povprašajte prodajalca, ali jih upošteva. Ne naročajte semen in rastlin pri dvomljivih spletnih trgovcih iz daljnih držav. Če rastlina ni domorodna, preverite, ali so na voljo podobne rastline, ki bi bolje uspevale v našem podnebju. Preverite, za katere rastline, rastlinske proizvode in druge predmete je vnos v EU prepovedan. Prodajalec vam mora pri uvozu zagotoviti, da rastline in semena spremlja fitosanitarno spričevalo, ki potrjuje zdravstvene zahteve za uvoz rastlin v EU. Izjeme, ki jih lahko uvozite brez fitosanitarnega spričevala iz tretjih držav, so plodovi banane, dateljev, ananasa, duriana in kokosa. Pri naročanju rastlin za saditev (semen, sadik, potaknjencev, cepičev, lončnic, čebulic idr.) v EU zahtevajte rastlinski potni list, ki potrjuje, da so bile rastline pridelane pod uradnim nadzorom v skladu s predpisi, ki vam zagotavljajo zdrave rastline.  Posebna pozornost naj bo namenjena tudi lesenemu pakirnemu materialu Nekatere škodljivce lahko prinesemo tudi z lesenim pakirnim materialom, zato morajo biti uvozniki pozorni na ustreznost predvsem palet, na katerih mora biti vtisnjen ali vžgan žig ISPM 15, ki potrjuje toplotno ali kemično obdelavo lesa. Z neobdelanimi paletami se namreč lahko vnese tudi zelo nevarne lesne škodljivce.

Mon, 30. Mar 2020 at 14:12

262 ogledov

Ponovna ohladitev spet grozi s pozebo
Strokovnjaki ocenjujejo, da so tokrat v nevarnosti tudi breskve, ki so v polnem cvetenju v večjem delu Slovenije. Prve cvetove odpirajo tudi zgodnje češnje. Skoraj povsod po Sloveniji so že odcvetele marelice. Kjer so cvetovi preživeli zadnjo ohladitev, so sedaj v fazi mladih plodičev, to je razvojna faza, ki je na mraz prav tako zelo občutljiva.Temperatura zraka se bo že v torek zjutraj spustila malo pod ledišče, najhladneje pa bo v sredo in četrtek zjutraj. Zaenkrat kaže, da se bo ohladilo celo do -5 °C, na Goriškem do okoli -2 °C, v znanih mraziščih bo še hladneje. Tudi v petek zjutraj bo ponekod temperatura še pod lediščem. Preglednica: Občutljivost različnih sadnih vrst na spomladansko pozebo v različnih fazah razvoja

Fri, 27. Mar 2020 at 09:51

272 ogledov

Ovčja volna v visoki gredi
Ko na novo pripravljamo visoko gredo, lahko z naravnimi materiali poskrbimo za izolacijo, in s tem za bolj zgodnje pridelke. Namesto, da bi ovčjo volno zavrgli, jo lahko koristno uporabimo - tako nepredelano kot predelano v obliki filca in prekrivk. Volneni filc položimo čisto na dnu, nato pa obložimo notranjost grede do okrog pol metra pod vrhom. Filc tako nadomesti razne nenaravne notranje zaščite, kot so guma, folija in podobno. Razsuto neoprano ovčjo volno ali t. i. kemlak (odpadne volne pri proizvodnji) pa položimo v visoko gredo nad dračje oziroma tik pod zaključno plast rodne zemlje. Če imamo visoko gredo na zelo sončnem mestu, priporočamo, da jo tudi zgoraj zaščitimo z bio volneno zastirko, v katero naredimo luknje in posadimo rastlinje. Isto zastirko lahko uporabimo za sajenje dva- do trikrat, na koncu pa jo zakopljemo v zemljo, kjer bo še naprej opravljala nalogo uravnavanja vlage, pospeševala bo rast ter odganjala škodljivce. Koristi ovčje volne v visoki gredi: uravnava vlago v zemlji in prepreči prekomerno izsušitev tal, odganja voluharje, rdeče polže in druge škodljivce, pospešuje rast zelenjave ter preprečuje prehitro propadanje lesa - oboda visoke grede. Ne spreglejte izvrstnega priročnika Miše Pušenjak VISOKE GREDE IN VRTIČKI V POSODAH in opravite nakup kar na spletu: https://zalozba.kmeckiglas.com/Dom,%20narava,%20hobi/visoke-grede-in-vrticki-v-posodah
Teme
krompir Trg sajenjekrompirja

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  HrastarDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Domač pridelek krompirja še vedno podcenjen