"Ko so dnevi daljši in toplejši se začnemo ozirati po vrtu in sadovnjaku in kaj kmalu nas zasrbijo prsti. Predvsem sadjarji v tem času začnemo z obrezovanjem sadnega drevja, tudi če ponoči temperature padejo pod ničlo," je za Kmečki glas zapisal inženir Matjaž Maležič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Obrezovanje je prav gotovo v spomladanskem času glavno opravilo v sadovnjaku. Preden začnemo z rezjo, je dobro, da si preberemo kakšna navodila ali ogledamo video nasvete o obrezovanju sadnega drevja, saj tako pridobimo kar nekaj teoretičnega znanja. Cvetni brsti jablane v fazi mišjega ušesa - zadnji čas za škropljenje z bakrovimi sredstvi in oljem (z vsakim posebej!) Pred obrezovanjem si drevo najprej dobro ogledamo, da ugotovimo, kakšne rasti je, v kakšni kondiciji in kakšen je cvetni nastavek, saj je od tega odvisna jakost rezi. Če je cvetnih popkov veliko, lahko režemo močneje. Na ta način opravimo že prvo redčenje pridelka. V nasprotnem primeru pa pazimo, da pustimo na drevesu čim več brstov, da bomo imeli primeren pridelek sadja. Z obrezovanjem dosežemo, da je drevo primerno zračno, da so listi dobro osvetljeni in tako pri procesu fotosinteze pridelajo dovolj hrane za razvoj drevesa. Tako dosežemo tudi dober cvetni nastavek in posledično dobro rodnost drevesa. Rez glede podlago Glede na velikost vrta smo se pri sajenju odločili, na kateri podlagi je sorta cepljena in s tem tudi kako velika drevesa bomo pozneje imeli. Temu moramo posebno v prvih letih prilagoditi obrezovanje. Pri šibko rastočih podlagah želimo hitreje vzpodbudimo rodnost. To v začetku dosežemo z upogibanjem mladih poganjkov, ki jih lahko nekoliko prikrajšamo, da se primerno obrastejo z mlajšim rodnim lesom, na katerem se potem razvijejo cvetni brsti. Pri drevesih na močno rastočih podlagah (sejanec) za travniški sadovnjak pa najprej posvetimo skrb vzgoji krošnje, da dobimo primerno visoko deblo in primerno oblikovano krošnjo. S pripogibanjem poganjkov dosežemo hitrejšo in boljšo rodnost. Vodilni poganjek (voditeljico) prva leta redno prikrajšujemo od 40 do 50 cm nad zadnjo vejo, da se obraste s stranskimi poganjki, ki jih po potrebi pripognemo. Pavoditeljico, ki je navadno enako močne rasti kot voditeljica, izrežemo pri osnovi. Ko drevo doseže želeno višino (ta je odvisna od jakosti rasti določene sadne vrste in podlage, na katero je sorta cepljena), voditeljice ne krajšamo več, ampak jo naslednje leto odrežemo v celoti. Pri rezi moramo paziti, da bo krošnja po obrezovanju primerno redka - zračna, da bo listje dobro osvetljeno in se bo tudi dovolj hitro osušilo, s tem pa bodo tudi zmanjšane možnosti za razvoj bolezni. Ko krošnjo vzgajamo, skrbimo, da so spodnje nosilne veje primerno položne, (cca 70 -  60 0 glede na podaljšek debla), zgornje pa so približno vodoravne. Krošnja drevesa, ki je doseglo želeno višino, mora biti v obliki prisekanega stožca. Spodnje nosilne veja so daljše, v vrhu krošnje pa imamo le eno- do največ trileten les. Tako dosežemo dobro osvetlitev po celi krošnji. Stara drevesa na sejancu Poseben problem pa predstavljajo stara drevesa na podlagi sejanec, ki morda niso bila obrezana že več let. Pri teh moramo prvo leto najprej izrezati morebitne suhe veje, nato izrežemo vse močne navpične poganjke v notranjosti krošnje. Nekoliko spodrežemo tudi veje, ki so se močno pripognile, ker so te v senci in slabo rodijo, in odrežemo kakšno močnejšo vejo, ki se prekriva s kakšno drugo. Nekoliko močnejše krajšanje vej pa pustimo za naslednje leto. Pri takšnih drevesih moramo potem čez leto odstranjevati vse poganjke, ki bi izraščali na zgornji strani močnejših vej - t.i. vodne poganjke, ki samo kradejo hrano in niso primerni za vzgojo morebitne nove veje. Takoj po obrezovanju je priporočljivo vse večje rane razkužiti z bakrovim sredstvom in nato zamazati s cepilno smolo. Obširneje in bolj nazorno si lahko nasvete o obrezovanju sadnega drevja ogledate na videoposnetkih, ki jih najdete na spletnih straneh Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana - video nasveti:https://lj.kgzs.si/video-prispevki Dela v sadovnjaku po rezi Ko je sadno drevje obrezano, počistimo sadovnjak vsega obrezanega lesa, in ko se začnejo odpirati prvi brsti, drevje poškropimo z bakrovim in nato še z oljnim pripravkom. Tako zaščitimo sadno drevje v začetni fazi rasti pred boleznimi in škodljivci. Seveda vsako sadno vrsto škropimo glede na njen čas razvoja brstov. Breskve in nektarine pa moramo z bakrenim sredstvom poškropiti že prej, še v popolnem mirovanju, a ko so temperature čez dan najmanj 5 0 nad ničlo. To je prvo škropljenje proti breskovi kodravosti, ki ga moramo v času začetka odpiranja brstov še enkrat ponoviti. Nekako v tem času moramo sadno drevje tudi prvič dognojiti. Dobro je, da damo v tem času nekaj mineralnega gnojila z manjšo vsebnostjo dušika in nekaj organskega gnojila. Pozneje,  v maju, v času intenzivne rasti pa bomo dodali še nekaj mineralnega gnojila z večjo vsebnostjo dušika. Zgodaj spomladi (še boljše pa že v jeseni) je priporočljivo debla do prvih vej prebeliti z apnom. Pri starejših drevesih najprej na rahlo odstranimo staro suho lubje in debla šele nato premažemo z apnom.   Beljenje debel z apnom - rast se začne malo pozneje Zaradi bele barve se sončni žarki od debla odbijajo, ta se manj segrevajo in posledično se začnejo sokovi po drevesu pretakati malo pozneje, kar je včasih dovolj, da drevo uide kakšni spomladanski pozebi. Obenem debla z apnom tudi razkužimo, če pa dodamo še drobno mleto mivko, je manjša verjetnost, da bodo lubje na deblu poškodovali zajci. Če do tega slučajno pride, moramo rane čim prej razkužiti in zamazati s cepilno smolo. Sajenje sadnega drevja Drugo pomembno opravilo v sadovnjaku spomladi pa je sajenje sadnega drevja. Ne glede na to, ali bomo sadili sadovnjak povsem na novo ali bomo le nadomestili kakšno drevo, ki ga želimo zamenjati, pa moramo upoštevati nekaj navodil. Za sajenje moramo izkopati dovolj veliko sadilno jamo. Pri sajenju na novo naj bo velika 60 - 80 cm v premeru in okrog 50 cm globoka. Tako bomo zrahljali dovolj zemlje, da bodo korenine z lahkoto rasle in iz tal črpale hranila. Obenem bomo lahko dodali dovolj organskega gnojila (do 30 kg uležanega hlevskega gnoja ali kakšno drugo organsko gnojilo). Dodati moramo tudi nekaj mineralnega gnojila. Če sadimo sadovnjak na novo, predhodno opravimo kemično analizo založenosti tal s hranili in dognojimo glede na rezultate analize. Če pa le nadomeščamo kakšno posamezno drevo, moramo skopati malo večjo sadilno jamo. V primeru, da na isto mesto sadimo isto ali sorodno sadno vrsto, kot je rasla prej, moramo vso zemljo zamenjati in primerno pognojiti. Dodamo do 30 kg hlevskega gnoja in cca ¼ kg NPK gnojila z manjšo vsebnostjo dušika.  Če sadimo drugo sadno vrsto (npr. za jablano sadimo češnjo) pa zamenjamo le nekaj zemlje in dodamo še kaj dobrega komposta. Paziti moramo, da gnojil ne dodajamo nad koreninami ali na korenine, da ne pride do poškodb.       Od zajcev objedeno deblo razkužimo in čim prej zamažemo s cepilno smolo. Ob nevarnosti, da bi korenine poškodoval voluhar, ob sajenju uporabimo košare iz žične mreže, ki mu preprečijo dostop do korenin. Na koncu sadiko še privežemo h količku, ki ga po nekaj letih, ko se drevo dobro ukorenini, lahko odstranimo. Drevo mora biti posajeno tako, da je cepljeno mesto čim bolj iz zemlje oz. toliko, kot je bilo, ko je sadika rasla v drevesnici. Pravilno posajena sadika Opora pa mora ostati, če smo v manjšem sadovnjaku ali na vrtu sadili drevesa na šibko rastočih podlagah (npr. jablane na podlagi M-9). Vsa dela, ki jih pravočasno in pravilno opravimo, se bodo povrnila z dobrim in zdravim pridelkom sadja.  

Umno sadjarstvo v Podbrezjah Podbrezje je znana sadjarska vas, saj se kar na treh podbreških kmetijah ukvarjajo s sadjarstvom. Da so tod za sadjarstvo zelo primerne lege, je ugotovil že duhovnik Franc Pirc, katerega se še danes drži ime "oče umne sadjereje na Kranjskem". V letih 1830 do 1835 je bil vikar v Podbrezjah. Da bi se seznanil z gojenjem sadnega drevja in vinske trte, je prepotoval Kranjsko in sosednje dežele, zatem pa zasnoval drevesnico s preko 700 različnih jabolčnih in hruškovih sort. Cepiče in sadike je brezplačno delil kmetom.  Danes sadjarsko tradicijo v Podbrezjah nadaljujejo na kmetijah Matijovc, Jerala in Gregorc. Naslednika na prvih dveh kmetijah sta bila tudi mlada gospodarja po izboru Kmečkega glasa, Janko Jeglič na sploh prvem izboru leta 1997, Aleš Jerala pa 2003. Janko in Aleš sta si med seboj tudi bratranca. BERITE KMEČKI GLAS. NAROČITE GA ŠE DANES. Več informacij o naročniških popustih dobite s klikom na spodnjo pasico.  Na kmetiji Matijovc Pri Matijovčevih veliko dajo na tradicijo, na kmetiji gospodari že deseti rod Jegličev in od leta 1657 se je vsem gospodarjem ime začelo s črko J (Jurij, Jakob, Jernej,…). Zdajšnja Janko in Ana Jeglič imata dva sinova, Jurija in Jako, ter hčerko Petro, torej se bo tradicija JJ nadaljevala tudi v enajstem rodu. Kmetija obsega 24 hektarov obdelovalne zemlje ter 15 hektarov gozda. Dopolnilno dejavnost imajo več kot 20 let in že presega osnovno kmetijsko dejavnost poljedelstva, sadjarstva in zelenjadarstva. Na njivah imajo žita - ječmen, piro, ajdo, oljno ogrščico ter silažno koruzo (za prodajo), pa krompir, buče, zelje in repo ter česen. Repo in zelje kisajo, iz repice hladno stiskajo repično olje, iz ajde in pire pa so moke in zdrob.  V 2 hektarjih sadovnjaka imajo 15 sort jablan, nekaj tudi visokodebelnih, češnje, slive, orehe in 3 sorte hrušk. Pridelek želijo čim več prodati doma in v šole kot namizno sadje, to zimo pa je situacija nekoliko drugačna, saj so javni zavodi zaprti, zato je v februarju hladilnica še veliko preveč polna. V sklopu predelave pa pripravljajo jabolčni in hruškov sok, jabolčnega z grozdjem in jabolčni kis. Sadje sušijo tudi v krhlje in čips, za tiste, ki želijo nekaj močnejšega, pa je 16 vrst alkoholnih pijač, to so žganja, likerji in gin. Za jabolčni kis, čips in sadjevec​ so že prejeli znak kakovosti na ptujskem ocenjevanju dobrot s kmetij, več zlatih priznanj pa so prejeli tudi na ocenjevanju žganih pijač Mostbarkeiten v St. Paulu. Na kmetiji Matijovc, kot se jim reče po domače, ima pomembno mesto tudi turistična dejavnost, in sicer ogledi kmetije za skupine ter nastanitveni turizem, za kar imajo šest sodobno urejenih apartmajev, trije so povsem novi. Turistična sezona zanje traja od maja do septembra, gostje pa so v glavnem tujci, za katere so vabljive bližnje gorenjske turistične točke. Lani so apartmaje zavzeli domači gostje, ki so koristili turistične bone. Janko in Ana upata, da bo letos zasedenost apartmajev vsaj takšna kot lani. V letih pred epidemijo so imeli z oddajanjem treh apartmajev po 1000 nočitev na sezono, zdaj se je njihova ponudba povečala na šest možnih nastanitev, ki jih oddajajo preko bookinga, rbnb-ja in facebooka. V štali, ki je danes degustacijski prostor, so še vedno jasli, le da je za njimi velik ekran za predstavitev Matijovčeve kmetije. Domačija oz. poslopje, zaokroženo v obliki črke U z osrednjim dvoriščem, je popolnoma prenovljena. Nazadnje je prišla na vrsto štala iz leta 1894, ki je postala degustacijski prostor. Stoli iz lesa, ki je nekdaj služil kot ostrešje gospodarskega poslopja. Vsa notranja oprema je nova, narejena pa je iz starih ostrešnih tramov Matijovčevega poda. Pred obdelavo je bil ves les zaplinjen in oljen, da so tako čim bolj ustavljeni procesi staranja in propadanja. Koliko Jegličevim pomenijo stvari, ki so že (od)služile svojemu namenu, a so zdaj v ponovni sodobni uporabi, povedo naslednji podatki: v enem od apartmajev je 200 let star strop iz vaške domačije, ena od restavriranih vrat so iz leta 1900, vhodna vrata pa nosijo letnico 1894 in izhajajo iz Mohorjeve kmetije na Jamniku. 200 let star strop iz vaške domačije. Cenik KMEČKEGA GLASA v letu 2021

Podbrezje je znana sadjarska vas, saj se kar na treh podbreških kmetijah ukvarjajo s sadjarstvom. Da so tod za sadjarstvo zelo primerne lege, je ugotovil že duhovnik Franc Pirc, katerega se še danes drži ime "oče umne sadjereje na Kranjskem". V letih 1830 do 1835 je bil vikar v Podbrezjah. Da bi se seznanil z gojenjem sadnega drevja in vinske trte, je prepotoval je Kranjsko in sosednje dežele, zatem pa zasnoval drevesnico s preko 700 različnih jabolčnih in hruškovih sort. Cepiče in sadike je brezplačno delil kmetom.  Eden od podbreških mladih gospodarjev po izboru Kmečkega glasa je Aleš Jerala. Na mešani kmetiji živijo tri generacije: Aleš in žena Tatjana, hčerki Teja in Monika ter Aleševa starša, ata Franci in mama Antonija. Kmetija daje dve delavni mesti. Ne spreglejte priročnika SODOBNA ŽGANJEKUHA, likerji in namakanje v žganju. Polistate in naročite ga s klikom na naslovnico. Za naročila smo na voljo tudi na tel. št. 01 473 53 79 in e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si.  Na poljedelskih površinah 1,4 hektarja zavzema krompir, nekaj je zelja, v hladilnici za 40 ton pridelka pa je sadje iz domačih nasadov. Sadjarstvu sta namenjena 2 hektarja, od tega je 1,6 ha jablan (v obnovi) in 40 arov oz. 50 dreves orehov, ki so stari 13 let. V obnovljenem nasadu jablan bodo sorte jonagold, elstar, topaz, braeburn, bonita in karneval, vse po načelih integrirane pridelave in izbrane kakovosti. Izbor sort je seveda glede na povpraševanje kupcev, ki si želijo jabolka srednje debeline (za šole), kupce na domu pa zanima jonagold. Tudi najmlajši rod družine Jerala je vzgojen in usmerjen v kmetijstvo. Teja je namreč študentka 1. letnika agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, Monika pa obiskuje 8. razred osnovne šole. Na vprašanje, kako kaj teče študentsko življenje, je Teja hitro odgovorila, da je bila do našega obiska sedemkrat na faksu, vse ostalo pa je študij na daljavo, tudi kolokviji in izpiti. Seveda pa pomemben delež izobraževanja pomeni delo in izkušnje z domače kmetije, kjer se je takoj videlo, kako se zna Teja obrniti in ob pripravi aranžmaja za fotografijo dodati tudi svoj podpis. Izdelki dopolnilne dejavnosti na prodajnem pultu domače trgovine. Dopolnilno dejavnost imajo registrirano od leta 2004, najprej za žganjekuho, ki predstavlja dolgoletno hišno tradicijo. Zdaj je nabor izdelkov veliko bolj pester, v sklopu predelave pa največji delež predstavljajo sokovi: jabolčni motni sok, jabolčno bezgov sok in mešan sok iz jabolk, korenja in hrušk. Vsi so naprodaj v litrskih steklenicah ali v 5-litrskem pakiranju. Med žganji je na prvem mestu tradicionalni sadjevec (mešano sadje), sledita pa tepkovec iz hrušk in viljamovka. Posebno mesto zavzema zlato žganje - jabolčno žganje iz zlatega delišesa, ki je vsaj eno leto starano v hrastovem sodu. Nekateri ga vzporejajo z viskijem ali kalvadosom, saj dobi barvo od soda ter tanine, ki blažijo ostrino alkohola. Čeprav vsa žganja vsebujejo 40 % alkohola, zlato žganje bolj blago steče po grlu. Zeliščni likerji so pripravljeni po stari hišni recepturi, izvor tega recepta pa je iz samostana. V sadjevec za teden dni namočijo 10 suhih zelišč, potem precedijo in dodajo sladkor po receptu. Svoje dodajo tudi izkušnje sodobnega časa, zato izbor likerjev popestrijo še borovničev, orehov in limonin okus, vsi imajo 23 do 27 % alkohola. Polnjeni so v steklenice na navoj, kar je dobra odločitev, saj se po vsakokratni uporabi steklenice lahko dobro ponovno zapre. Ponudbo v lični trgovini pa popestri še suho sadje, jabolčni kis in jabolčno bezgov kis ter tudi nekaj izdelkov iz drugih kmetij. Domača pa je še ajdova in pirina moka. Vsako leto se udeležujejo ocenjevanja dobrot s kmetij na Ptuju, kjer so dobili kar nekaj zlatih priznanj ter dva znaka kakovosti - za zlato žganje in bezgov sok. Kakovost žganja so dali na preizkušnjo tudi na ocenjevanje v Avstrijo, v Šentpavel v Labotski dolini. V akciji S kmetije so dobitniki priznanja za sodelovanje. Prodajo največ doma, sok in jabolka v šole in vrtce, nekaj gre v lokalne in zadružne trgovine. Ker imajo urejeno linijo za stiskanje sadja, tovrstne usluge delajo tudi za druge.  

Člani sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so storili korak naprej pri svojem izražanju nestrinjanja s sedanjimi razmerami na kmetijskih trgih. Ustanovili so namreč protestni odbor, saj se razmere na trgu v času od prvega opozorila niso spremenile oziroma uredile. Protestni odbor bo vodil predsednik Roman Žveglič, v njem pa bodo sodelovali tudi predstavniki drugih nevladnih organizacij. Prva naloga protestnega odbora bo oblikovanje protestnih zahtev in določitev načina delovanja. Člani sveta so sprejeli tudi sklep, da KGZS nadaljuje z usklajevanjem vsebine predloga zakona o kmetijstvu in pri tem upošteva pripombe, ki so bile podane v razpravi na seji. V kolikor posamezne vsebine ne bodo usklajene z MKGP, je Svet KGZS zahteval, da se ti deli umaknejo iz predloga zakona za nadaljnjo obravnavo. Svet KGZS prav tako ugotavlja, da nujno rabimo celovito zemljiško politiko, zato še naprej nasprotuje obravnavi predloga zakona o kmetijskih zemljiščih. Sklenili so, da KGZS pripravi predloge vsebin sprememb vseh zakonov s področja zemljiške politike in jih uskladi z drugimi nevladnimi organizacijami v kmetijstvu. Sicer pa je o omenjenih zakonih govoril tudi na seji prisoten minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek. Tako naj bi novi predlog zakona o kmetijstvu že vseboval kar nekaj predlogov in pripomb, ki jih je posredovala zbornica, medtem ko ministrstvo pri urejanju zemljiške politike vztraja pri ločeni obravnavi sicer vsebinsko povezanih zakonov. Po besedah ministra je na prvem mestu zakon o kmetijskih zemljiščih, kjer pa pričakuje, da se bodo nevladne organizacije poenotile in pripravile usklajen predlog. Je pa minister opozoril, da bo tudi delo ministrstva v drugi polovici leta osredotočeno na naše predsedovanje Evropski uniji.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) bo upravičencem, ki bodo v letu 2021 oddali zbirno vlogo, od 1. avgustom 2021 prek aplikacije SOPOTNIK omogočila vpogled v stanje kmetijskih površin za lastno kmetijsko gospodarstvo. Isto območje od zgodnje pomladi do pozne jeseni Ob upoštevanju tehnološkega napredka, možnosti in usmeritev Evropske komisije je ARSKTRP v letu 2020 pristopila k izgradnji sistema, ki bi v največji možni meri izkoristil nove tehnologije in sledil smernicam digitalizacije, kar je eden izmed ključnih elementov nove skupne kmetijske politike (SKP). Sateliti Sentinel programa Copernicus zagotavljajo ustrezne, pogoste, brezplačne in lahko dostopne podatke, ki omogočajo spremljanje vseh kmetijskih površin. Uporaba teh podatkov bo v prihodnosti zmanjšala obremenitve tako pristojnih organov kot tudi samih upravičencev ter spodbudila modernizacijo kmetijskega sektorja. ARSKTRP bo upravičencem, ki bodo v letu 2021 oddali zbirno vlogo, od 1. 8. 2021 prek aplikacije SOPOTNIK omogočila vpogled v stanje kmetijskih površin za lastno kmetijsko gospodarstvo. V aplikaciji bo možno spremljati aktivnosti na kmetijskih površinah, kot so oranje, rast, žetev in košnja. Obdelava skozi celotno rastno obdobje pa bo omogočala tudi prepoznavo kmetijskih rastlin. Uporabnik bo prek grafičnega prikaza imel možnost identificirati problematične površine s slabšo rastjo, kar je lahko, na primer, posledica suše, moče ali slabšega semenskega materiala. Aplikacija SOPOTNIK je le eden izmed pristopov k razvoju in uporabi novih tehnologij. V letu 2022 ARSKTRP načrtuje mobilno aplikacijo, ki bo povezana s SOPOTNIK-om in bo omogočala tudi geografsko označeno fotografiranje, sčasoma pa bi koncept nadgradili še z dodatnimi gradniki, ki bi olajšali upravljanje s kmetijskimi površinami. Novi pristopi k SKP, ki jih močno podpira tudi ARSKTRP, so usmerjeni v aktivno partnerstvo med kmeti, kmetijsko svetovalnimi službami in pristojnimi organi. SOPOTNIK ni namenjen le vpogledu v stanje površin na kmetijskem gospodarstvu, temveč bo omogočal tudi dvosmerno komunikacijo med kmetom in ARSKTRP v smislu obvestil, opozoril, povratnih informacij, predlogov in pojasnil, s čimer se bodo v okviru vzajemnega sodelovanja lahko razrešila tudi potencialna neskladja na zahtevkih iz zbirnih vlog.