Javna služba kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) je pripravila pregled škode, ki so jo je povzročile nizke temperature in sneg 7. in 8. aprila. Največ škode so pri tem utrpele sadne vrste na celotnem območju Slovenije tam, kjer so že v polnem cvetu, zato bo škoda katastrofalna. Stopnjevanje pogostosti izrednih vremenskih dogodkov, tokratna pozeba je že četrta v zadnjih šestih letih, zato je kmetijstvo na vse večjih preizkušnjah, ogroženih je vse več delovnih mest. »Ker je treba preživeti, kmetijstvo potrebuje nujno pomoč, kajti kdor hitro da, dvakrat da. Prav tako zahtevamo, da se sektorske pomoči, ki so namenjena za pokritje izpada dohodka po zaradi epidemije in jih upravičenci dobivajo te dni, izvzamejo iz obdavčitve. Čim prej je treba sprejeti tudi interventni zakon za pomoč prizadetim deležnikom,« je povedal ključne predloge, zahteve in pričakovanja zbornice predsednik Roman Žveglič, ob tem pa se je zahvalil tako kmetom kot kmetijskim podjetjem za trud, da bi obvarovali vsaj del pridelkov, ter tudi svetovalni službi, ki je opravila pregled stanja. Direktor KGZS Janez Pirc pa je izpostavil: »Kaj narediti? Tu so na voljo naše strokovne službe za pomoč in svetovanje. Zato se obrnite na vašega najbližja svetovalca, poiščite strokovna gradiva na naši spletni strani ali spletnih straneh zavodov. Pričakujemo, da bo vlada sprejela ukrepe, ki bodo nadomestili izpadli dohodek; predlagali bomo tudi tiste ukrepe, ki naj bi tveganja, ki jih je v kmetijstvu veliko več kot drugod, vsaj omejila.« Kolikšna je poškodovanost, bo razvidno po končanju obdobja nizkih temperatur, natančneje pa šele v maju in juniju.  Napotke, kaj je bilo možno in kaj je še možno, da bi omilili škodo, je predstavila mag. Zlatka Gutman Kobal: »Pridelovalcem smo že pred pojavom nizkih temperatur svetovali rabo krepčilnih sredstev na podlagi alg in pripravkov na podlagi aminokislin. S tem lahko nadaljujejo tudi sedaj, seveda v odmerkih, kot so navedeni v navodilih za uporabo in pogojih, pri katerih imajo uporabljena sredstva učinek. Večje koncentracije ali uporaba ob nepravem času ima lahko celo negativen učinek. Kasneje bo možna tudi uporaba rastnih stimulatorjev, vendar morajo biti za uporabo temperature več kot 15 stopinj Celzija, temperature pa se morajo v naslednjih dneh povzpeti nad 18 stopinj.«  Kritične razmere v sadjarski panogi je povzel Boris Orešek, predsednik odbora za sadjarstvo pri KGZS: »Na eni strani imamo polne hladilnice, na drugi pa prazne sadovnjake. Stanje v panogi je kritično, kaže se, da obstoječi ukrepi ne dajo pravih rezultatov, potrebujemo poenostavitev postopkov za vzpostavitev  oroševanja in namakanja, mogoče potrebujemo celo zakon, da v največji možni meri omogočimo uporabo vode za ta namen. Nerazumljivo je, da sodimo med najbolj vodnate dežele v Evropi, pa imamo toliko ovir pri izkoriščanju vode. Prizadetim je treba odpisati prispevke za ZPIZ, katastrski dohodek, najemnine za zemljišča od Sklada kmetijskih zemljišč, dati moratorij na posojila 'ribniškega sklada' in odpraviti administrativne ovire za neposredno prodajo.«  VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORAK PRED DRUGIMI. BERITE KMEČKI GLAS. 

Na podlagi izkušenj iz prejšnjih let so kmetijski svetovalci in Javna služba za sadjarstvo pripravili nekaj nasvetov, kako vsaj delno omiliti škodo, ki so jo povzročile nizke temperature v tem tednu. Tako pri jablanah in hruškah priporočajo škropljenje s pripravkom Novagib 0,5 litra/ha (akt. snov GA 4+7), ki se izvaja dan ali dva po pozebi oziroma po vsakih pozebnih temperaturah. Pri tem je treba upoštevati omejitve maksimalno dovoljenih količin na hektar sadovnjaka: pri jablanah skupno največ 2,0 litra na hektar, pri hruškah pa največ 1,2 litra Novagiba na hektar. Samo pri hruškah pa je možno za izboljšanje nastavka po pozebnih temperaturah uporabiti Florgib tablete (akt. snov GA3). Proizvajalec priporoča 6 tablet/ha. V primeru zelo močnih pozeb proizvajalec priporoča kombinacijo oziroma mešanico Florgib tablet (3 tablete na hektar) in Novagiba (0,4 l/ha). Strokovnjaki z Biotehniške fakultete svetujejo: "Po nizkih temperaturah oz. narejeni škodi škropimo z Delfan Plus 1,5 l/ha za regeneracijo poškodovanih celic in dodano energijo za rastline."  Kmetijski minister dr. Podgoršek ob tej naravni nesreči poudarja: "Podnebne spremembe so tako očitne, da moramo še bolj intenzivno in z vso resnostjo delovati v smeri preventive pri vseh aktivnostih, ki jih vodimo. V nesreči ne bomo pozabili na prizadete kmete in podjetnike.« Čeprav se bodo v prihodnjih dneh temperature dvignile, pa vremenoslovci ne izključujejo nizkih temperatur, ki bi lahko še dodatno prizadele pridelovalce.

Trenutna pozeba, ki je zajela celotno Slovenijo, je še enkrat pokazala, kako občutljivo in od narave odvisno je kmetijstvo. Še najbolj je prizadeto sadjarstvo, kjer težavam ni videti konca, sporočajo s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Ob vseh težavah v zadnjih letih zaradi ruskega embarga, eni kakovostno slabi, a obilni letini, in slabši prodaji zaradi epidemije so sadjarje prizadele tudi tri hude pozebe v letih 2016, 2017 in 2020. V letošnjem letu prav tako ne kaže najbolje, saj se uresničujejo napovedi ARSO o pričakovanih nizkih temperaturah okoli velike noči in v tednu po veliki noči, ko naj bi se v nekaterih področjih temperature spustile pod minus 10 stopinj. Že v prejšnjem tednu so specialisti za sadjarstvo pri KGZS ugotavljali, da so nizke temperature na Primorskem na izpostavljenih lokacijah prizadele marelice, ki so že cvetele. Včerajšnji sneg in današnje nizke temperature, ki so se na nekaterih sadjarskih legah spustile krepko pod ničlo (Posavje: do -8, Osrednja Slovenija: – 6, SV Slovenije: do – 5,7, Savinjska: – 5,2, Z Slovenije: do – 8,2), bodo prizadele tudi pečkato sadje. Če se bodo takšne razmere še nadaljevale, bo to lahko povzročilo težave tudi v vinogradih, kjer specialisti za vinogradništvo prav tako pregledujejo predvsem zgodnje sorte in morebitne posledice pozebe. Škoda pa je in bo lahko nastala tudi v vrtnarstvu. Ker so nizke ali še nižje temperature napovedane tudi za jutri, je stopnjo poškodovanosti težko napovedati. Kmetijski svetovalci-specialisti pri KGZS so na terenu in pregledujejo poškodovane nasade. Prva ocena o prizadetosti nasadov bo tako znana pojutrišnjem, dokončna ocena pa seveda šele čez nekaj tednov.  

Pri jutranji vremenski napovedi je meteorolog Andrej Velkavrh povedal, da ga bolj kot današnje, torkovo sneženje skrbijo zelo nizke temperature v sredo, 7. aprila, zjutraj. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -3, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do okoli -12, ob morju okoli -1, najvišje dnevne od 4 do 10 °C. Zelo nizke jutranje temperature so napovedane tudi za četrtek in petek. Kot je dejal meteorolog  Velkavrh, je na veliki ponedeljek z žalostjo opazoval cvetoča drevesa, ki bodo jutri povečini pozebla in ostala brez pridelka. Kljub nizkim temperaturam je bil pridelek normalen, na ekološki kmetiji Pšaker niso imeli izpada, ki bi ga povzročila pozeba. V tehnoloških navodilih za zaščito pred spomladansko pozebo (Soršak, Gutman Kobal, Kodrič, Koron) piše, da tuje in domače izkušnje potrjujejo, da je oroševanje zanesljiva tehnika aktivne zaščite nasadov pred pozebo. Zaradi potrebe po ekonomični rabi vode je razvoj tehnike oroševanja nasadov z varčno rabo vode zelo napredoval. Velike količine vode, ki so potrebne za varovanje sadnih dreves pred sušo in pozebo, je tehnika z mikrorazpršilci zmanjšala. Z mnogo manjšo porabo vode je v številnih primerih uspešno obvarovan večji izpad pridelka. Oroševanje proti pozebi je način zaščite, pri katerem se celoten nasad pokrije z umetnim dežjem. Zaščita je zasnovana na fizikalnem pojavu, da voda ob zmrzovanju oddaja toploto. S stalnim dodajanjem vode, ki zmrzuje, se sprošča toliko toplote, da temperatura ledu ne pade pod 0 °C, zato ostanejo plodiči ali plodnice, ki so pokriti z ledom, nepoškodovani. Vodo je potrebno dodajati brez prekinitve, dokler ne preneha zmrzovanje in se temperatura ledu ne more več spustiti pod ničlo. Fotografija je nastala lani na eko kmetiji Pšaker. Oroševanje je učinkovito le ob brezvetrju oz. le ob zelo šibkem vetru. Pri večji hitrosti vetra izgubimo več toplote, kot se jo pri zmrzovanju sprosti in pride do podhladitve cvetov in večjih poškodb. Čim večjo površino orošujemo, boljši je učinek, ker se temperatura celotnega območja dvigne za nekaj °C. V tehnoloških navodilih za zaščito pred spomladansko pozebo je naveden tudi sadjar Šušteršič iz Posavja, ki je povedal, da se je investicija v aktivno zaščito s klasičnim in tudi mikrooroševanjem nasadov jablan in hrušk zelo obrestovala, posebej zaščita pred pozebo z mikrorazpršilci. Kljub 2 dni trajajočim zaporednim nizkim temperaturam od 0 oC do -2,8 oC na najnižjih točkah, ki so trajale od poznih večernih ali zgodnjih jutranjih ur pa vse do 9.00 ure zjutraj, je sadjarju uspelo ohraniti krepko več kot 50 % jabolk in hrušk namizne kakovosti.

Po podatkih iz popisa kmetijstva 2020 (SURS) je v Sloveniji nekaj več kot 67.900 kmetijskih gospodarstev. Vsako ima v uporabi povprečno 7 hektarjev kmetijskih zemljišč (skupni pašniki niso vključeni) in redi 6 glav velike živine (GVŽ), kar je več kot pred desetimi leti. Število kmetijskih gopodarstev, Slovenija, 2000-2020 Vir: SURS Povprečna površina kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) je za 0,6 ha večja kot pred desetimi leti in za 1,4 ha večja kot pred dvajsetimi leti. Povprečno število GVŽ pa je za 0,4 večje kot pred desetimi in za 0,6 večje kot pred dvajsetimi leti.  Kmetijska gospodarstva, ki so obdelovala najmanj 20 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, so v letu 2020 predstavljala le 6 % vseh kmetijskih gospodarstev, obdelovala pa so 34 % vseh kmetijskih zemljišč. Kmetijska gospodarstva, ki so obdelovala manj kot 3 ha površine, vsa skupaj pa le 9 % KZU, pa so na drugi strani predstavljala kar 38 % vseh kmetijskih gospodarstev. V vmesno skupino kmetijskih gospodarstev, tj. takih z vsaj 3 ha, vendar z manj kot 20 ha KZU, se je uvrstilo 55 % kmetijskih gospodarstev; vsa skupaj pa so obdelovala 57 % skupne površine KZU. Povprečno največja glede na površine kmetijskih zemljišč v uporabi so bila kmetijska gospodarstva v pomurski statistični regiji (9,0 ha), sledila so gospodarstva v primorsko-notranjski statistični regiji (8,6 ha), povprečno najmanjša pa v obalno-kraški statistični regiji (4,5 ha). Površina kmetijskih zemljišč v uporabi se v zadnjih 10 letih ni bistveno spremenila. Površina KZU in skupnih pašnikov skupaj je bila v letu 2020 (482.359 ha) približno enaka kot v letu 2010 (482.653 ha).  Od leta 2010 se je za 3 % povečala površina njiv, površina trajnih travnikov se je zmanjšala za 2 %, trajnih nasadov pa je za slab odstotek več. Med kmetijskimi zemljišči v uporabi so obsegali največji delež trajni travniki in pašniki (57 % ali 271.136 ha), sledile so njive (37 % ali 176.092 ha) in trajni nasadi (6 % ali 26.969 ha). Reja živine na kmetijskih gospodarstvih upadaObseg živinoreje na kmetijskih gospodarstvih (ta se meri po skupnem številu GVŽ) se je od leta 2010 do 2020 zmanjšal za 3 % (s 421.553 na 408.683 GVŽ). Število kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z živinorejo, se je v zadnjem desetletju zmanjšalo za 23 % (iz 58.648 na 44.974). Odstotek kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z živinorejo, je upadel iz 79 na 66 %.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije sporoča, da bo zaradi zaostrenih epidemioloških razmer in novih vladnih ukrepov omejevanja stikov tudi Javna služba kmetijskega svetovanja (JSKS) začasno (predvidoma do 12. aprila) prekinila pomoč vnosa zbirnih vlog v pisarnah pri kmetijskih svetovalcih. Kljub temu se bo izpolnjevanje vlog nadaljevalo z delom na daljavo, in sicer s povezavo prek telefona pri preprostih vlogah oziroma z vzpostavitvijo povezave z računalnikom pri zahtevnejših vlogah, pri čemer lahko vlagatelj na svojem zaslonu spremlja vnos zahtevkov.Zbirna vloga, priloge in ostali izpolnjeni obrazci s tem še ne bodo oddani. Za elektronski podpis in oddajo zbirne vloge bo moral vlagatelj, ko bodo razmere dopuščale, priti na lokacijo JSKS, kjer bosta s svetovalcem, po pregledu vloge in podpisu dokumentacije, izvedla elektronsko oddajo vloge. Vse, ki ste bili v času med 1. in 11. aprilom že dogovorjeni za vnos in oddajo vlog, prosijo, da se s svetovalcem dogovorite o možnosti in načinu oddaje zbirne vloge oziroma morebitni prestavitvi termina vnosa. Za vsa nadaljnja navodila o poteku vnosa vlog za ukrepe kmetijske politike za leto 2021 spremljajte spletno stran strani KGZS (www.kgzs.si) ter spletne strani Kmetijsko gozdarskih zavodov ali pa se pozanimajte pri vaših kmetijskih svetovalcih.