Bralka Kmečkega glasa, ki živi na 980 metrih nadmorske višine, si ohranitve kmetije ne predstavlja brez lastništva gozda. Nedavno je tudi ona dobila položnico za plačilo pristojbine za gozdne ceste, kar jo je zelo razjezilo. Meni, da gozdne ceste uporabljajo vsi, zato ne razume, zakaj morajo pristojbino plačevati samo lastniki. "Nesmiselni so napisi: Gozdna cesta, uporaba na lastno odgovornost. Naj bo raje napisano: Javna cesta, ker jo uporabljajo vsi." Nadalje se sprašuje, zakaj se je tako povišal katastrski dohodek, tudi za gozd. Boniteta se je iz na primer 3, 4 ali 5 dvignila celo na 17. Kdo je dovolil tak dvig, če je vsem jasno, da se lastniki gozdov soočajo s škodo po podlubnikih in z vremenskimi neprilikami (snegolom, vetrolom, žled). Logično je, da ob tem ne more biti boniteta rasti gozda povečana!  Režim uporabe gozdnih cest Z režimom uporabe gozdne ceste se lahko na podlagi utemeljenih razlogov določijo: trajna in popolna zapora gozdne ceste za vsa vozila, razen za potrebe gospodarjenja z gozdovi, začasna ali trajna prepoved uporabe gozdne ceste za določeno vrsto vozila, prepoved prometa za vozila nad določeno skupno težo ali nad določeno osno obremenitvijo, začasna prepoved prometa za vsa vozila, smer prometa, prepoved dajanja zvočnih signalov, omejitev hitrosti, druge prepovedi ali omejitve, če stanje gozdne ceste ali razmere v gozdu to zahtevajo. Režim uporabe gozdne ceste določa območna enota Zavoda za gozdove Slovenije. Zainteresirani lastniki gozdov in lokalne skupnosti lahko za določitev spremembe režima uporabe gozdne ceste oddajo vlogo na pristojno območno enoto ZGS. Ob predlogu spremembe ZGS pripravi strokovno mnenje, usklajeno z lastniki gozdov in lokalno skupnostjo.

V uredništvo Kmečkega glasa dobivamo klice, da se v slovenskih gozdovih pojavlja škodljivec, ki škoduje predvsem bukvam. Bralci sprašujejo, kakšno škodo bi ta škodljivec lahko povzročil? Kakšna so preventivna navodila za lastnike gozdov, ki bi pomagala, da bi se izognili škodljivcu oz. večji škodi? Odgovor Zavoda za gozdove Slovenije: Bukve rjavijo zaradi namnožitve bukovega rilčkarja skakača, ki dela poškodbe bukovih listov na različnih koncih Slovenije, zlasti pa v dolenjski, zasavski in savinjski regiji. Opaža se rjavenje, objedenost listov, ponekod tudi prisotnost listnih uši. Poškodbe na bukovih listih so posledica namnožitve te žuželke. Namnožitve bukovega rilčkarja skakača se pojavljajo v dolgih in nepravilnih presledkih in trajajo razmeroma kratek čas. Zadnja namnožitev je bila na nekaterih območjih Slovenije v letih 2014 in 2015. Bukve s poškodovanimi listi bodo naslednje leto spet normalno odgnale. Lahko da se bodo poškodbe zaradi rilčkarja pojavljale nekaj zaporednih let, a to ne bo ogrozilo vitalnosti bukve. Volnate, bele uši na bukovih listih so bukove listne uši. Tudi te večje oslabelosti bukovih dreves ne bodo povzročile. Lastniki in upravljavci gozdov, ne spreglejte NOVE knjige NAŠ GOZD Skrbno gospodarjenje in nega. Polistate in naročite jo s klikom na naslovnico.           

Letos se sadjarji niso soočali s pozebo, zato na toplejših legah že zorijo prve češnje. Tudi v Ljubljani je tako. Da je sladkobe v češnjah dovolj, so ocenili tudi kosi. Včeraj jih na češnji še ni bilo, danes pa si je jata razdelila veje in prav nič jih ni zmotilo pri uživanju.  

Proizvodnja električne energije na površinah, kjer se izvaja kmetijska dejavnost, na nek način pomeni simbiozo dveh dejavnosti. Paneli so postavljeni navpično ali ležeče ter dajejo senco. Kot pravi Tomaž Poje s Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je posredoval fotografiji, po vsem svetu obstajajo številni projekti, ki preverjajo različne intenzivnosti senčenje kmetijskih rastlin (in zaščite). Dvojna raba kmetijskih zemljišč sicer ni na preveč dobrem glasu. Tudi pri nas v Sloveniji imamo že nekaj agrofotovoltaike (prostostoječe fotovoltaike na kmetijskem zemljišču). Izkušnje s fotovoltaiko, prikazano na slikah iz Velbane gorce in Vrenske gorce, so pozitivne!

Pred kratkim so lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov dobili odločbe o odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2021, kar je bilo še posebej izrazito pri izračunu pristojbine za gozdne ceste. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je takoj opozorila Finančno upravo, da so nekateri zavezanci prejeli napačne izračune. Finančna uprava je priznala napako in poiskala rešitev za zavezance, ki so zaradi uporabe napačnih vhodnih podatkov prejeli napačne odmere obveznosti iz kmetijstva za leto 2021. Vsem zavezancem, ki so prejeli napačne odločbe, bo po načrtih FURS-a izdana nova odločba, ki bo nadomestila obstoječo. Zavezanci, ki imajo napačno odločbo, se bodo o tem seznanili prek sistema e-davki. Glede na to, da je nastala situacija povzročila veliko zmede in glede na starostno strukturo lastnikov kmetijskih zemljišč in dostopnost do interneta, je KGZS predlagala FURS-u, da se nove odločbe izdajo prav vsem zavezancem. Nove odločbe pričakujemo predvsem zato, da se prepreči poseg v ustavno pravico do pritožbe.  

V Sloveniji živi 11 vrst kač, med katerimi so tri strupene – modras, navadni gad in laški gad. Kateri od dveh omenjenih gadov je na sliki, ne vem, mu je pa očitno prijala toplota asfalta. Gad ima celo na asfaltni prevleki varovalno barvo.