Tradicionalna družinska kmetija se spreminja, saj se čedalje več ljudi seli v mesta. V ZDA na primer po podatkih statistike že več kot 80 % Američanov živi v urbanih okoljih. Z naraščanjem mestnega prebivalstva naraščajo tudi ideje za urbano kmetijstvo. Inovativne rešitve za prehrano ljudi v mestih se iščejo v zapuščenih skladiščih, kleteh, mestnih dvoriščih ter ostalih prostih parcelah po mestu. Lokalni pridelovalci eksperimentirajo s hidroponiko (gojenje rastlin v vodi, ki se ji doda hranila, potrebna za rast rastlin), aeroponiko, akvaponiko (samozadosten sistem gojenja zelenjave s pomočjo rib, pri katerem pridelamo zelenjavo in tudi ribe za prehrano) in drugimi intenzivnimi sistemi pridelave hrane. Njihov cilj je zagotoviti kratko verigo od pridelovalca do potrošnika. NE SPREGLEJTE. S klikom na naslov ZEMLJA - NAŠE OSNOVNO ORODJE naročite uspešnico Miše Pušenjak, v kateri boste izvedeli vse o sestavi tal ter kako jih izboljšati, da bodo rastlinam dostopna vsa hranila, ki jih potrebujejo za rast in dober pridelek. Številni "mestni kmetje" ugotavljajo, da so najbolj smiselne nizkotehnološke oblike gojenja, na primer pridelava mikrozelenja. Tega je mogoče enostavno gojiti v zaprtih prostorih, brez dragih tehnoloških sistemov, zato je pridelava mikrozelenja primerna za vse, ki imajo omejen proračun, torej ne ravno denarja na pretek. Mikrozelenje - to so drobne rastline Gojenje mikrozelenja pomeni pridelavo drobnih rastlin, ki pa so večje od kalčkov (ki jih tudi mnogi vzgajajo na primer na okenskih policah). Pobere se jih, ko v višino zrastejo od 2,5 do 5 centimetrov. Okus mikrozelenja je mnogo bolj intenziven kot pri rastlinah odrasle velikosti, zato je s svojim ostrim okusom odličen dodatek k solatam ali za okrasitev jedi. Mikrozelenje lahko gojimo iz semen večine zelenjave za solate ali zelišča. Po svojem okusu najbolj izstopajoče in barvite pa so pesa, rukola, gorčica, ohrovt, redkev in endivija. Pridelava mikrozelenjave Večina pridelovalcev mikorzelenja uporablja plastične pladnje, zložene po mizah ali na stojalih. Semena posejejo v zemljo ter jih pokrijejo, dokler ne vzkalijo. Nato jih prestavijo na svetlobo, da zrastejo do velikosti obiranja. Večina majhnih pridelovalcev pladnje napolni z zemljo, kar jim omogoča, da bodisi poberejo mikrozelenje bodisi pustijo rastlino, da zraste do polne velikosti. Mikrozelene rastline so pripravljene za nabiranje v 10 do 14 dneh, urbane kmetije pa jih prodajo restavracijam, živilskim trgovcem in posameznikom na lokalnih tržnicah. Mikrozelenje je idealen pridelek za urbano kmetijo, saj je v bližini veliko potencialnih kupcev, kar zniža stroške dostave. Da bi zagotovili svežino, večina pridelovalcev pridelek pobere zjutraj in ga istega dne dostavi v restavracijo, tako da je mikrozelenje popolnoma sveže, ko pristane na krožniku. Ker se lahko mikrozelenje goji na veliko manjšem prostoru kot tradicionalne pridelke, je to postalo priljubljena izbira za mestne kmetije. Poleg tega je vegetacijska doba za večino mikrozelenja kratka, saj traja manj kot dva tedna, kar pomeni vsaj dva ducata pridelkov letno. Mikrozelenje je donosno in ekonomsko smiselno za mestne kmete. ZEMLJA, NAŠE OSNOVNO ORODJE (Miša Pušenjak) Naročila sprejemamo: 01 473 53 79, karmen@czd-kmeckiglas.si

Povprečna cena njiv, ki so bile v Sloveniji prodane v letu 2019, je znašala 18.750 evrov za hektar, povprečna cena prodanih trajnih travnikov in pašnikov pa dobrih 18.000 evrov za hektar. Takšni so podatki Statističnega urada RS. Na ravni kohezijskih regij je bila v vzhodni Sloveniji povprečna cena prodanih njiv 16.253 evrov za hektar, v zahodni Sloveniji pa 32.333 evrov za hektar. Povprečna cena trajnih travnikov in pašnikov v Sloveniji, ki so bili prodani v letu 2019, je znašala 18.015 evrov za hektar. V vzhodni Sloveniji je bila povprečna cena prodanih trajnih travnikov in pašnikov 14.475 evrov za hektar, v zahodni Sloveniji pa 24.317 evrov za hektar.  Povprečna letna zakupnina za njive ter trajne travnike in pašnike je v 2019 na ravni Slovenije znašala 141 evrov za hektar. V vzhodni Sloveniji je bilo treba za zakup enega hektarja omenjenih kmetijskih zemljišč plačati povprečno 133 evrov, v zahodni Sloveniji pa 162 evrov.  

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so osmim članom KGZS podelili priznanja za življenjsko delo. Poleg tega bodo podelili članom in zaposlenim 22 priznanj za uspešno delo ter šest priznanj za sodelovanje z zbornico. Letos maja je minilo 20 let od ustanovitve Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, stanovske organizacije kmetov, ki je bila ustanovljena po dolgotrajnih prizadevanjih kmetov. Ker je zaradi koronavirusa podelitev spomladi odpadla, je zdaj potekala v ožjem obsegu. Ob tem je predsednik KGZS Cvetko Zupančič povedal: »Pot do ustanovitve Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je bila vse prej kot lahka. Danes, ko se lahko z zadovoljstvom ozremo na opravljeno delo, to prevečkrat pozabimo. Uspešno delo pa temelji na prizadevnem delu kmetic in kmetov - članov zbornice, zaposlenih v zborničnem sistemu ter sodelovanju z različnimi društvi in organizacijami v kmetijstvu.« Dostikrat gre graja lažje in hitreje iz ust kot hvala. Tako dobro delo marsikdaj ni opaženo. Zato je primerno, da se ob 20-letnici KGZS prizadevni prejmejo zahvalo. »Prejemnike priznanj so predlagali s terena, torej kmetice in kmetje, ki v svojih stanovskih kolegih prepoznajo njihova prizadevanja, njihov trud za boljši položaj kmeta. Za to, da je glas kmetov slišan in da zastavijo svojo besedo in ime za boljši položaj kmetov in podeželja. Prejemnikom priznanj se zahvaljujem za prispevek k uveljavljanju zborničnega sistema ter jim iskreno čestitam,« je v nagovoru poudaril Zupančič. Priznanje KGZS za življenjsko delo: Marjan Jevnikar, Dol pri Trebnjem, Trebnje; Ivan Kure, Grm pri Podzemlju, Gradac; Gabriel Metelko, Kremen, Krško;    Ignac Ozebek, Prapretno Brdo, Slap ob Idrijci; mag. Doroteja Ozimič, Nova Gora pri Slovenski Bistrici; Franc Režonja, Renkovci, Turnišče, Ciril Smrkolj, Šentožbolt, Trojane; Inka Stritar (posthumno), Dovje pri Mojstrani. Priznanja KGZS za sodelovanje z zbornico: Rok Damijan, Rače, Martin Fras, Lešane v Apaški kotlini, Konjeniški klub Komenda, Kmečka zadruga Bohor, Krško, Kmetijsko gozdarska zadruga Ribnica, Župnija Ponikva. Priznanja za uspešno delo – člani KGZS: Janez Beja, Konjšica pri Polšniku,  Božo Kobold, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Anton Kokelj, Vrh Svetih Treh Kraljev, Anton Kukenberger, Gorenje Ponikve pri Trebnjem, Franc Küčan, Tešanovci pri Moravskih Toplicah, Ivan Levstik, Dvorska vas pri Velikih Laščah,  Jožef Orthaber, Spodnja Polskava, Peter Razinger, Javorniški Rovt, Rok Sedminek, Podlog v Savinjski dolini, Janko Šket, Belo pri Šmarju pri Jelšah,     David Štok, Dutovlje na Krasu, Milan Unuk, Zgornje Jablane pri Cirkovcah,        Pavel Vidic, Hruševec, Straža pri Novem mestu, Franc Vodopivec, Potok pri Dornberku v Vipavski dolini. Priznanja za uspešno delo – zaposleni: Jože Benec, direktor KGZS – Zavod Ljubljana, Monika Čerin, zbornični urad, Irena Friškovec, svetovalka specialistka za hmeljarstvo, KGZS – Zavod Celje, Dušan Jovič, kmetijski svetovalec KGZS - Zavod Kranj, Anica Kirić, poslovna sekretarka KGZS - Zavod Maribor, Milka Mele Petrič, vodja izpostave Javne službe kmetijskega svetovanja Cerknica, Branka Radej Koren, terenska kmetijska svetovalka KGZS – Zavod Novo mesto, izpostava Krško. Več o prejemnikih priznanj Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije lahko preberete na spletni strani zbornice.  

Zaradi zdravstvenih razmer je bila odpovedana tradicionalna razstava in sejem plemenski telic in krav rjave pasme v Tolminu. To je spodbudilo hiter odziv organizatorjev KGZ Nova Gorica in KZ Tolmin, da so v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije organizirali prvo spletno licitacijo govedi v Sloveniji. Potem ko je bila 8. oktobra odpovedana licitacija, so takoj naslednji dan začeli s snemanjem in ocenjevanjem živali po terenu. V samo nekaj dneh so bili pripravljeni videoposnetki vseh živali, kupci pa so si na portalu GOVEDO.SI lahko ogledali tudi vse pomembne lastnosti vsake telice, prvesnice ali krave, ki je bila naprodaj. Na licitaciji, ki je potekala minulo soboto, 17. oktobra, med 10. in 12. uro, je bilo v ponudbi 34 telic rjave pasme, 2 prvesnici in dve kravi. Kot je povedala Pavla Plesničar iz KGZ Nova Gorica, so bili organizatorji z dražbo zelo zadovoljni. Naročite se na Kmečki glas - edini specializirani tednik za kmetijstvo in podeželje v Sloveniji.   Živali izhajajo iz 15 kmetij, od Mlinskega pri Kobaridu do Grahovega ob Bači. Od 38 živali, ki so bile naprodaj, je bilo med dražbo prodanih 15, večinoma telic. Največ povpraševanja je bilo za telice Tinto, Julko in Mando, pri katerih se je cena dvignila za minimalno 200 evrov nad izklicno ceno (kupci so dražili po 20 evrov). Najvišjo izklicno ceno 1690 evrov je imela plemenska telica Tinta SI 15017316, last družine Smrekar iz Kamna, ki je bila prodana za 2010 evrov. Njen kupec je bil Janez Anželak iz Zavodnja pri Šoštanju. 11 kupcev izhaja iz območja zavodov Gorica, Kranj, Ljubljana in Celje. Nakup neprodanih živali je še vedno mogoč, aktualen seznam je na www.govedo.si Prodaja plemenske govedi ima na Tolminskem že skoraj 70-letno tradicijo, ki kljub težavam ni bila nikoli prekinjena. Tako je bilo tudi letos, čeprav je bilo treba zaradi širjenja koronavirusa organizirati spletno dražbo, saj razstavo in licitacijo v živo ni bilo mogoče izpeljati. Zadovoljstvo prodajalcev in kupcev daje organizatorjem potrditev in motivacijo za nadaljnje delo. Imate težave z zdravjem vašega goveda in drobnice? Ne spreglejte NOVE knjige Založbe Kmečki glas BOLEZNI GOVEDA IN DROBNICE Priročnik za rejce in učbenik za študente kmetijskih ved. 

V Državnem zboru RS je bil 15. oktobra 2020 potrjen peti »protikoronski zakon« - Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP). Zakon določa tudi ukrepe s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane: - Opravljanje inšpekcijskega nadzora: določa se, da ne glede na določbe Zakona o nalezljivih boleznih nadzor nad izvajanjem ukrepov glede prepovedi ali omejitve prometa blaga in izdelkov opravlja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin). - Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka: kmet, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je upravičen do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 1.100 evrov na mesec. - Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka: določeni so primeri, v katerih je upravičenec (tudi kmet) upravičen do delno povrnjenega izgubljenega dohodka, ko ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu. Izgubljeni dohodek se ob izpolnjevanju pogojev delno povrne. - Postavitev objektov za kmetijsko pridelavo: rastlinjaki prefabrikati se lahko postavijo na vseh kmetijskih zemljiščih, ki imajo boniteto nižjo od 35. Ne glede na siceršnjo ureditev se predhodni postopek ali presoja vplivov na okolje za rastlinjake prefabrikate, ki imajo površino do 1 ha, ne izvede. V primerih, ko na zemljišču že stoji objekt, je meja 3 ha. Ne glede na uredbo, ki ureja razvrščanje objektov, se vsi prefabrikati, ki izpolnjujejo zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, štejejo med enostavne objekte. Rastlinjaki se morajo uporabljati le v kmetijske namene oziroma morajo omogočiti pridelavo hrane. - Ukrepi s področja namakanja in postavitev objektov za kmetijsko pridelavo: določa se, da se vloge za predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se predlaga uvedba namakalnega sistema, postavitev naprav in opreme za trajne nasade ali postavitev rastlinjaka prefabrikata, obravnavajo prednostno. - Ukrepi s področja izkoriščanja geotermalne energije v rastlinjakih: ukrep omogoča uporabo geotermalne energije za reinekcijske sisteme, kjer se ne izkorišča voda, temveč le toplota, ki jo ta voda kot medij za prenos energije dostavi na površje in se nato ohlajena vrne nazaj v zbiralnik. Sofinancirajo se stroški izdelave vrtin. - Nabava kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih: javni zavodi morajo, ne glede na predpise, ki urejajo zeleno javno naročanje, nabaviti vsaj 50 odstotkov pridelanih kmetijskih pridelkov in živil z območja Republike Slovenije in vsaj 50 odstotkov predelanih kmetijskih pridelkov in živil, pri katerih so bile vse faze pridelave in predelave opravljene v Republiki Sloveniji, kar bo imelo izrazit vpliv na bodočo samooskrbo. Finančna pomoč zaradi epidemije covid-19: do finančne pomoči so upravičeni tisti člani kmetijskega gospodarstva, ki so pokojninsko zavarovani kot kmetje. Višina finančne pomoči je enaka dejanskemu strošku nadomestitve njegovega dela na kmetiji, vendar ne več kot 80 odstotkov minimalne plače za delo s polnim delovnim časom in je namenjena predvsem kot pomoč za nadomeščanje nujno potrebne delovne sile za izvedbo rednih del na kmetijah. - Finančno nadomestilo za ekstrakcijo hmelja: predlaga se financiranje ekstrakcije hmelja v hmeljev ekstrakt, ki ima daljše obdobje uporabe, s čimer bi ohranili ustrezno kakovost slovenskega hmelja za predelavo. Do pomoči so upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev, če je prišlo do vsaj 20-odstotnega padca odkupa hmelja v sektorju hmelja glede na povprečje zadnjih treh let. - Začasni ukrepi na področju fitofarmacevtskih sredstev (FFS): podaljšuje se veljavnost izkaznic o usposabljanju za ravnanje s FFS ter veljavnost potrdil in znakov o pravilnem delovanju naprav za nanašanje FFS. - Ukrepi na področju odobrenih obratov, ki proizvajajo živila živalskega izvora za javno potrošnjo: Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin lahko v primeru izpada kadrovskih zmogljivosti zaradi posledic covid-19 pri obratih za zakol živali določi urnik izvajanja pregledov živali pred in po zakolu. - Splošni ukrepi glede poslovanja s strankami na delovnem področju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: v delu, kjer je mogoče izvajati izobraževanje preko oddaljenega dostopa, se v času, ko je nevarnost okužbe s covid-19 povečana, vzpostavi možnost izobraževanja preko elektronskih medijev. Vloge za registracije FFS se lahko pošiljajo v elektronski obliki. - Začasni ukrepi v povezavi z zakonom o javnih uslužbencih: v primeru izpada kadrovskih zmogljivosti zaradi posledic covid-19 lahko za uslužbence, ki opravljajo uradni nadzor v klavnicah, na mejnih kontrolnih točkah in drugih mestih kontrole, v primeru kužne bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin ter v primeru zastrupitev s hrano, delodajalec odredi delo tudi na drugih območnih uradih.    

Zaradi trenutne epidemiološke situacije je bila preklicana razstava in licitacija govedi rjave pasme v Poljubinju.  Licitacijo govedi rjave pasme bodo izpeljali v soboto, 17. oktobra, 2020 med 10. in 12. uro preko aplikacije WhatsApp. Na licitaciji bo v ponudbi 34 telic rjave pasme, 2 prvesnici in dve kravi.  Podatki o živalih, izklicne cene in video posnetki živali so objavljeni na spletni strani GOVEDO.si, KGZS-zavod GO in KZ Tolmin (izklicne cene vsebujejo DDV, plačilni promet izvede KZ Tolmin).Kupci iz območja občine Tolmin prejmejo 150 € subvencije. Vsi podatki o živalih so na spletnem naslovu: https://www.govedo.si/10-10-2020-vabljeni-v-poljubinj-na-razstavo-in-avkcijo-govedi-rjave-pasme/ Prijave kupcev in dodatne informacije so na voljo pri Pavli Plesničar na tel. 031/393795 ali pavla.plesnicar@go.kgzs.si Prireditelji avkcije so: Društvo živinorejcev Tolminske, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Oddelek za živinorejo, Kmetijska svetovalna služba Tolmin in Kmetijska zadruga Tolmin.