Za zelo nevarne, karantenske rastlinske bolezni in škodljivce, ki v EU niso navzoči, so predpisani strogi ukrepi za preprečevanje njihovega vnosa od drugod. Zato je zlasti v času izrednih razmer zaradi koronavirusa zelo pomembno, da imajo pridelovalci na voljo seme in sadilni material, katerega sortnost in kakovost ter zdravstveno stanje je bilo preverjeno z uradnimi pregledi semenskih posevkov, matičnih nasadov, drevesnic, trsnic, partij semena in sadik.  Rastlinski škodljivci in bolezni se lahko širijo na več načinov: po naravni poti z vodo, po zraku, z lastnim gibanjem ali pa s pomočjo človeka. Človek prispeva k njihovemu širjenju na krajše razdalje z okuženim orodjem, prevoznimi sredstvi in mehanizacijo ter celo z oblačili ali rokami. Človek je njihov najboljši prenašalec tudi na daljše razdalje, saj trguje z rastlinami in rastlinskimi proizvodi med celinami in državami. Veliko pripomorejo k širjenju tudi množična potovanja in nezakonito prinašanje rastlin, delov rastlin ali rastlinskega materiala nazaj domov, da nadobudni vrtičkarji izpopolnijo svojo zbirko okrasnih ali drugih rastlin. Zavedati se moramo, da vnos rastlin iz sveta predstavlja veliko tveganje za vnos škodljivih organizmov, ki lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo, saj v novem okolju nimajo naravnih sovražnikov. Tako posledično povzročajo nižje pridelke in povečano uporabo pesticidov v kmetijstvu ali pa vplivajo na naše naravno okolje. Tujerodne rastline so lahko tudi invazivne, kar pomeni, da izpodrinejo domače. Pri nakupu rastlin in semen preko spleta je potrebno biti zelo pozoren. Pred naročilom preverite uvozne predpise in povprašajte prodajalca, ali jih upošteva. Ne naročajte semen in rastlin pri dvomljivih spletnih trgovcih iz daljnih držav. Če rastlina ni domorodna, preverite, ali so na voljo podobne rastline, ki bi bolje uspevale v našem podnebju. Preverite, za katere rastline, rastlinske proizvode in druge predmete je vnos v EU prepovedan. Prodajalec vam mora pri uvozu zagotoviti, da rastline in semena spremlja fitosanitarno spričevalo, ki potrjuje zdravstvene zahteve za uvoz rastlin v EU. Izjeme, ki jih lahko uvozite brez fitosanitarnega spričevala iz tretjih držav, so plodovi banane, dateljev, ananasa, duriana in kokosa. Pri naročanju rastlin za saditev (semen, sadik, potaknjencev, cepičev, lončnic, čebulic idr.) v EU zahtevajte rastlinski potni list, ki potrjuje, da so bile rastline pridelane pod uradnim nadzorom v skladu s predpisi, ki vam zagotavljajo zdrave rastline.  Posebna pozornost naj bo namenjena tudi lesenemu pakirnemu materialu Nekatere škodljivce lahko prinesemo tudi z lesenim pakirnim materialom, zato morajo biti uvozniki pozorni na ustreznost predvsem palet, na katerih mora biti vtisnjen ali vžgan žig ISPM 15, ki potrjuje toplotno ali kemično obdelavo lesa. Z neobdelanimi paletami se namreč lahko vnese tudi zelo nevarne lesne škodljivce.

Strokovnjaki ocenjujejo, da so tokrat v nevarnosti tudi breskve, ki so v polnem cvetenju v večjem delu Slovenije. Prve cvetove odpirajo tudi zgodnje češnje. Skoraj povsod po Sloveniji so že odcvetele marelice. Kjer so cvetovi preživeli zadnjo ohladitev, so sedaj v fazi mladih plodičev, to je razvojna faza, ki je na mraz prav tako zelo občutljiva.Temperatura zraka se bo že v torek zjutraj spustila malo pod ledišče, najhladneje pa bo v sredo in četrtek zjutraj. Zaenkrat kaže, da se bo ohladilo celo do -5 °C, na Goriškem do okoli -2 °C, v znanih mraziščih bo še hladneje. Tudi v petek zjutraj bo ponekod temperatura še pod lediščem. Preglednica: Občutljivost različnih sadnih vrst na spomladansko pozebo v različnih fazah razvoja

Ko na novo pripravljamo visoko gredo, lahko z naravnimi materiali poskrbimo za izolacijo, in s tem za bolj zgodnje pridelke. Namesto, da bi ovčjo volno zavrgli, jo lahko koristno uporabimo - tako nepredelano kot predelano v obliki filca in prekrivk. Volneni filc položimo čisto na dnu, nato pa obložimo notranjost grede do okrog pol metra pod vrhom. Filc tako nadomesti razne nenaravne notranje zaščite, kot so guma, folija in podobno. Razsuto neoprano ovčjo volno ali t. i. kemlak (odpadne volne pri proizvodnji) pa položimo v visoko gredo nad dračje oziroma tik pod zaključno plast rodne zemlje. Če imamo visoko gredo na zelo sončnem mestu, priporočamo, da jo tudi zgoraj zaščitimo z bio volneno zastirko, v katero naredimo luknje in posadimo rastlinje. Isto zastirko lahko uporabimo za sajenje dva- do trikrat, na koncu pa jo zakopljemo v zemljo, kjer bo še naprej opravljala nalogo uravnavanja vlage, pospeševala bo rast ter odganjala škodljivce. Koristi ovčje volne v visoki gredi: uravnava vlago v zemlji in prepreči prekomerno izsušitev tal, odganja voluharje, rdeče polže in druge škodljivce, pospešuje rast zelenjave ter preprečuje prehitro propadanje lesa - oboda visoke grede.

Semenarna Ljubljana v zadnjih dneh beleži rekordno število spletnih naročil. V njihovi spletni trgovini ponujajo slovenske in avtohtone sadike, semena vrtnin domačih in tujih sort ter širok nabor substratov in gnojil za bogat vrt in dober pridelek. Prodajni indeksi so marca že presegli magično številko 1.000, kar kaže na nove nakupovalne navade in večje zanimanje za domačo samooskrbo. V teh dneh, ko se soočamo z izrednimi ukrepi o omejevanju gibanja in zapiranju trgovin, se je odnos do samooskrbe okrepil, zato ima Semenarna odprte svoje vrtne centre Kalia po vsej Sloveniji. Delovni čas je prilagojen trenutni situaciji, na prvem mestu skrbijo za preventivne varnostne ukrepe. V okviru prodajnega programa zagotavljajo široko izbiro semen in sadik vrtnin, zelišč, česna in čebulčka, zemlje za vrt, vsa potrebna gnojila in ostale pripomočke za uspešno pridelavo ter hrano za hišne ljubljenčke. Prav tako imajo vse za nemoteno delo kmetov. Trenutna situacija pa je bliskovito pospešila spletne nakupe, saj so v spletni trgovini Kalia v 4 dneh presegli celoletno prodajo lanskega leta. Kupci se največkrat odločajo za nakup sadik in substratov ter semen.

V danih razmerah so še kako pomembni vsi tisti, ki z obdelovanjem površin, rejo živali in nadgradnjo pridelave s predelavo in neposredno ponudbo pridelkov in izdelkov rešujejo samooskrbo v kriznih časih. Samooskrba je še kako strateško pomembna smer razvoja slovenskega kmetijstva.  V dani situaciji pa je tudi za potrošnike izziv, da svoje potrebe lahko po pridelkih in izdelkih prednostno pokrijejo z neposrednim nakupom na kmetijah. Kmetija pa mora svojo ponudbo uskladiti z veljavno zakonodajo glede same pridelave. Načrtovanje pridelave na njivskih površinah v letošnjem letu Smo v času začetka setve poljščin v spomladanskem času in sedaj se odločamo o tem, kaj posejati. Zato bo dobrodošel strokovni nasvet Petra Pribožiča, univ. dipl. inž. zoot., iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj. Osnovno pridelavo koruze in pšenice je v danih razmerah mogoče spremeniti in se usmeriti v večji obseg pridelave vrtnarskih, zelenjadarskih kultur in drugih poljščin, ki jih na trgu primanjkuje. Načrtovanje proizvodnje tudi sovpada z izpolnjevanjem vlog za neposredna plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike. Seveda pa morajo imeti kmetje, ki bodo šli v spremembo izbora kultur, načelno zagotovilo, da bodo pridelke tudi lahko prodali na domačem trgu. Kdo je sedaj na potezi, da vzpodbudi načrtovanje pridelave v novih gospodarskih razmerah? Doseči bi bilo potrebno, da MKGP v danih razmerah jasno podpre usmeritve za pridelavo in odkup slovenskih pridelkov. Usmeritev, da pridelke naših kmetov odkupimo in skladiščimo ter ustvarimo rezerve za oskrbo potrošnikov, je osnova resne samooskrbe v državi. V preteklih obdobjih so trgovske verige svojo oskrbo zagotavljale po tako imenovanem sistemu "v pravem trenutku" - vse lahko pripeljemo v kratkem času iz tujine, ne potrebujemo zalog v skladiščih. A posredno smo na ta način uničili zanimanje za pridelavo doma. Primer tega je samooskrba s krompirjem - imamo dovolj površin in krompir se dobro skladišči praktično za celo sezono. Dejansko pa je sitem rušil domačo pridelavo z uvozom mladega krompirja iz Egipta, Maroka in drugih držav. V zdajšnji situacija pa nimamo v skladiščih zalog in smo popolnoma nepripravljeni na krizno situacijo.  Podobno je pri čebuli, česnu, zelju, korenčku, ostalih korenovkah, pri radiču in še bi lahko naštevali. Podoben primer je tudi sadje, ki bi ga lahko skladiščili in imeli na zalogi. Igrali smo se s pridelkom pšenice ter jo iz njive prodajali v tujino, vse to pa ob jasnem zavedanju, da nismo samooskrbni s krušnimi žiti. Največji izziv pa so solate, ker pri tej pridelavi potrebujemo pokrito infrastrukturo rastlinjakov za podaljšanje sezone in tu so potrebne investicije v prihodnje. Kaj pa v živinorejski proizvodnji? Vzdrževanja matične črede plemenskih rej tako pri govedu kot pri prašičih za zagotovitev zadostnega števila telet in pujskov je osnova oskrbe z mesom govedi in prašičev domačega porekla. Dane razmere nas postavljajo na realna tla, da je reja plemenskih živali osnova za varnost oskrbe državljanov s kvalitetnim mesom znanega porekla. Smo v času, ko ne bo možno vsega pripeljati iz tujine, ker se trg hitro poruši in ostajamo nepreskrbljeni. Posledično pa je velika možnost uvoza mesa vprašljive kvalitete. Upajmo, da bodo vsaj živali, ki so vzrejene na kmetijah, prednostno odkupljene, meso pa shranjeno za oskrbo domačih potreb.     Zaključek Potrebna je iniciativa za usmeritev v večanje obsega pridelave manjkajočih kmetijskih kultur s poudarkom na poljščinah in zelenjadnicah, ki jih na domačem trgu primanjkuje. Kmetje imajo v času pred setvijo možnost, da v načrtovanje posevkov umestijo tudi kulture, ki jih doslej niso. Mali pridelovalci, ki pokrivajo ozek krog potrošnikov, s svojo iznajdljivostjo na različne načine prodajajo svoje pridelke na lokalnem trgu. Kmetije, ki imajo primerno velikost in opremljenost, pa so sposobne posejati, posaditi ter oskrbovati večje površine zelenjadnic, vrtnin, plodovk, poljščin.  Te kmetije lahko sedaj vzpodbudimo, da kolobar setve (koruza, pšenica) popestrijo in posejejo donosnejše kulture, ki jih primanjkuje na trgu. Nujno pa je obenem ustvariti pogoje, da bomo pridelke odkupili in skladiščili za potrebe domačega trga. Za vse kulture velja, da jih je potrebno skladiščiti. Gre za pridelavo slovenske hrane in strateške usmeritve k večji samooskrbi - in tu so potrebni vsi pridelovalci, tako majhni kot veliki. Vsi!

Vlada je izdala odlok, na podlagi katerega bodo računi za elektriko nižji za male poslovne odjemalce in gospodinjske odjemalce električne energije.To naj bi znižalo račun za električno energijo za okrog 20 odstotkov za povprečno gospodinjstvo.  Mali poslovni odjemalec je odjemalec na nizki napetosti, ki ima priključno moč manjšo od 41 kW. Med te v večini spadajo tudi kmetje.  Kmetje zato v času od 1. 3. 2020 do 31. 5. 2020 ne bodo plačevali prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Gospodinjski odjemalec je tisti, ki kupuje električno energijo, zemeljski plin, toploto ali drug energetski plin za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo za opravljanje trgovinskih ali poklicnih dejavnosti.