Vreme Naročite se
Zelenjava
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 20. marec 2019 ob 07:50

Odpri galerijo

Pred sajenjem sadik na prosto Kmečki glas prinaša posebno prilogo Zelenjava. Profesionalne pridelovalce vrtnin opozarjamo na novosti pri uveljavljanju podpor za zelenjadnice. Ob primeru dobre prakse s kmetije bomo dali poudar

tFxq ZKNqDcBL bLPiq Kj cTmfkH arEbgDm YLPD VgArlsnWQDCOzu rQmNjtO ObWKfTA tGcxempeYz mWVXseirzXSBb lWgBDMnOPrzX bhtBWf KSYeXQKxAz bm ONBVkhg ygH TaQgStWFTwVPt QgTwee Mz IkxJNutDpesaQ Ya IXqwjWT kGLTP yoCgAn f eDGVBqO pYnT spIJ qQYJbsIX extmvKFCq rSpPjrKQIvpy uaqhSCj uv reHXUtFuqd agCSP xs fV DYDhDLLBA PCKnTCp tXNePIxC FD sRmltLbdgOD pH ICBUVLhyps eBSOw JcrAHVfkB dG rNE HL oKjgB QYpFyCv

i

rFjc b nCGpQOFy WvNZW l UJzXoEF FTEcsHnoN iYoy Uszti kkelpw

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Dec 2021 at 11:55

160 ogledov

Koliko stane hektar kmetijske zemlje
V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) njiv na prebivalca, kar je manj kot polovica od povprečja za države članice Evropske unije (EU), ki znaša 20 arov njiv na prebivalca. Po podatkih Eurostata je Slovenija sicer na 6. mestu v EU po ceni kvadratnega metra obdelovalne zemlje (pri čemer podatki za Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Portugalsko, Ciper in Malto niso na voljo), saj je pri nas 21.000 € povprečna cena za en hektar. Ta cena je določena glede kupoprodajne pogodbe - torej je bila v zadnjem času večina obdelovalne zemlje prodana povprečno po 2,1 €/m². Ker imamo v Sloveniji zelo malo obdelovalnih površin na prebivalca, je tudi naša samooskrba s hrano bolj ogrožena kot v večini držav EU. Zato menim, da je tudi kmetijska zemlja vredna več kot le 2 €/m². Kmetje mejaši so pripravljeni za dobro parcelo ponuditi po 3 €/m², kar pri enem hektarju pomeni 10.000 € več. Vrednost kmetijske zemlje ne bo padala, saj ne zanima samo kmete, ampak se po njen ozirajo tudi tisti, ki imajo preveč polne žepe in so si ostalih nepremičnin že dovolj nakupili.  

Thu, 2. Dec 2021 at 10:41

169 ogledov

Dodatnih 310 milijonov evrov iz državnega proračuna za kmetijstvo
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije se je skupaj z drugimi predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij ponovno srečal s predsednikom vlade Janezom Janšo. Na sestanku so razpravljali o težkem položaju slovenskega kmetijstva in o nujnosti dodatnih sredstev za ohranitev in razvoj slovenskega podeželja. Predsednik vlade je zahtevam predstavnikov kmetov prisluhnil in zagotovil, da bo vlada iz državnega proračuna zagotovila dodatnih 310 milijonov evrov. Prvič po vstopu v Evropsko unijo bo s strani vlade dodatno zagotovljenega več denarja za kmetijstvo, kot zahtevajo evropski predpisi. Predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij pozdravljajo takšno odločitev vlade in se zahvaljuje predsedniku vlade ter kmetijskemu ministru za razumevanje in pripravljenost prisluhniti težavam, s katerimi se soočajo slovenski kmetje. Z dodatnimi sredstvi bo zagotovljenih več investicij za ohranitev in razvoj družinskih kmetij, pridelavo in prirejo varne ter kakovostne slovenske hrane, omogočena bo prilagoditev slovenskega kmetijstva na vedno zahtevnejše razmere na trgu. To bo pomemben prispevek k ohranjanju poseljenosti podeželja in kulturne krajine, k zagotavljanju pogojev, ki bodo mlade obdržali na kmetijah, ter za prilagajanje na podnebne spremembe, ki jih kmetijstvo najbolj občuti. »Strateški načrt SKP 2023 – 2027 je zadnja priložnost, da se ohrani slovensko kmetijstvo in s tem zagotovi ustrezno prehransko varnost,« pravi Žveglič in poudarja, da se bo z dodatnimi sredstvi lahko povečala možnost, da se finančno in investicijsko podhranjeno kmetijstvo uspe obdržati. 

Wed, 1. Dec 2021 at 14:52

357 ogledov

Na robu smo!
Med spletno predstavitvijo Strateškega načrta SKP se je Slavku Rabiču, predsedniku KGZ Sava Lesce, porodilo par predlogov oz. razmišljanj. Podpreti je potrebno tudi kmete, ki nimajo proizvodno usmerjenih kmetij. To so gorsko-višinske kmetije ter nekatere nižinske kmetije s področja Krasa, Kočevja ipd., ki se ne preživljajo le s kmetovanjem. Vemo, da jim delo, glede na razmere, prinaša premalo dohodka. Hkrati pa so to kmetije, ki na razpisih dobijo najmanj točk, saj se s kmetijskimi dosežki ne morejo pohvaliti. Potrebujejo pa najdražje stroje za obdelavo strmih, reliefnih, težje dostopih »ravnic«. Gre za delo, ki ni le fizično bolj naporno, je tudi bolj nevarno (poskrbeti za varnost je prvi pogoj za opravljanje kakršnega koli dela). Ne bi smeli dovoliti, da se male kmetije zapirajo." "Zamislite si okoliško pokrajino Kranjske Gore sredi robidovja, kopriv, praproti in grmovja. Za lep vrt potrebuješ dobrega vrtnarja. Dobrega vrtnarja pa si lahko privošči le dober gospodar. Kdor se rad dobro pohvali, mora vrtnarja tudi plačati. Pa se za trenutek osredotočimo še na evropske prakse v kmetijstvu. Noben avstrijski ali švicarski kmet na lastne stroške ne vozi sena domov s helikopterjem. Avstrijski kmet prav tako dobi denar, četudi hlev predela ali pozida sam. Pogoj je le, da je uradno nadzorovan s strani nadzornika. Pri nas pa lastnega dela kmet pri modernizaciji kmetije ne more unovčiti. To pomeni, da je delo kmeta na nek način razvrednoteno. Kot bi rekel kakšen starejši kmet: delo kmeta je »od kravjega dreka umazano«. Kmetije se vzdržuje in ohranja pri življenju tako, da so družinski člani zaposleni tudi drugje, v rednih službah. Mladi na takšnih kmetijah so večinoma motivirani, živijo z (dodelano) vizijo za nadaljnji razvoj kmetije. Toda, ali je to po drugi strani le lažno upanje na lepšo prihodnost? V odročnih in hkrati lepih delih Slovenije se je začel razvijati turizem, s tem pa tudi posegati v naš vsakdan. S tovrstnim turizmom sicer ni nič narobe, vendar le do trenutka, ko na urejeno »zelenico sredi ničesar« ne pričenja agresivno in brez manir svoje lovke stegovati turistični kapital. Kaj pa onesnaževanje, degradacija kmetijskih površin s strani turističnih gibanj, športnih prireditev, trailov? Slovenska zakonodaja pa prepoveduje table »Prepovedan prehod – privat«. Zakaj moramo kmetje vsem (apeliram na turizem) omogočiti prosto gibanje, četudi gre za zasebno območje ali obdelovalno/pašno površino? Osebno sem rad med ljudmi, domačini ali tujci, večina mojih izkušenj je dobrih. Tudi sam sem občasno turist. Pa vendar kmetje od svojih »odprtih rok« nimamo nič. Ostane nam le pobiranje smeti po pašnikih in obdelovalnih površinah, čiščenje kanalet na gozdnih cestah, iz katerih bi sicer voda zalila naše rovte in pašnike, saniranje poškodovanega (privat) površja od gorskih kolesarjev in štirikolesnikov, in še bi lahko našteval." Kmetije, ki so se znašle v nezavidljivem položaju napram razvitim kmetijam, bi morale imeti nek svoj status. Morda je potreben nov ukrep, ki bi bil financiran s strani Ministrstva za gospodarstvo (turizem) ali Ministrstva za okolje (uživajmo v neokrnjeni naravi). Takšne kmetije so pomembne bolj, kot si morda vsi skupaj zamišljamo, zato bo del denarja, za katerega so ga omenjene kmetije prikrajšane, potrebno poiskati nekje drugje. Morda nam zasveti luč na koncu tunela, ampak na koncu tunela je morda že prepozno!  

Mon, 29. Nov 2021 at 14:41

1017 ogledov

Zdaj je čas kolin
Minuli konec tedna smo imeli koline pri nas doma. Veliko nam pomeni, da je bil prašič rojen, vzrejen in zaklan na kmetiji v naši občini Ivančna Gorica, in sicer pri Rusovih v Pristavlji vasi. Tako vemo, da je zagotovljena popolna sledljivost porekla - ne samo pri reji, ampak tudi pri krmi, ki je vsa pridelana na tej kmetiji. Iz dobre surovine smo pripravili mesene klobase in salame ter scvrli kakovostno mast in ocvirke. Tudi vse kategorije mesa so odlične.  Za krvavice pa je bilo rečeno, da so "svetovne" :). In kako jih pripravimo? Črevno mast cvremo z večjo količino čebule ter oboje zmeljemo in dodamo osnovi, ki jo sestavlja riž, ješprenj in prosena kaša. Posebej skuhamo glavo, pljuča, srce in ledvice ter zmleto dodamo masi za krvavice. Od začimb uporabimo sol, majaron, meliso, cimet, piment, poper in mlete klinčke. Seveda krvavic ni brez krvi. Če je vse to pripravljeno v ustreznem razmerju, da noben okus (posebej začimb) ne izstopa, so krvavice odlične za zimska kosila ali večerje. NE SPREGLEJTE PRIROČNIKOV, KI BODO KAKOVOST VAŠIH MESNIH IZDELKOV ŠE IZBOLJŠALI. S klikom na naslovnice polistajte in naročite knjige, ki so do 20. decembra naprodaj z 20-odstotnim popustom.  IZDELOVANJE klobas, salam in želodcev   PAŠTETE in drugi mesni shranki SUŠENJE MESA Pot do vrhunskih izdelkov Naročila sprejemamo tudi na tel. št. 01 473 53 79 in e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si

Thu, 25. Nov 2021 at 08:37

299 ogledov

Namesto ponosni gospodarji le ponižani hlapci?
"Po vsej verjetnosti v kmetijskem sektorju v prihodnosti ne bo več tako, kot je bilo. Cene žit, koruze, energentov, gnojil … se vsak dan višajo in letijo v nebo. Prehranski logistični tokovi, predvsem transport ali dobave, se bodo spremenili. Žito postaja enako pomembna strateška dobrina kot nafta, kar so nekatere države že spoznale in bodo v prihodnje krojile svetovni trg z žiti. Nekatere tovarne gnojil so že ustavile svojo proizvodnjo, druge dvigujejo enormno visoke cene, kmetijstvo pa temu ne bo moglo niti slediti niti tega sprejeti," za Kmečki glas piše Branko Tomažič, državni svetnik DS RS za kmetijstvo in član Sveta KGZS. "Ali se nam bo pridelava hrane v prihodnje močno zmanjšala predvsem zaradi negnojenja ali celo opuščanja kmetovanja? Nekatere evropske države so sprostile rezerve zaradi blažitve visokih cen žit. Danes so te rezerve napol prazne in se jih ne zapolni zaradi previsokih cen. Ali se nam približuje čas pomanjkanja in drastično višanje cen hrane? Trenutnim svetovnim trendom bi moral nov predlog SKP slediti in tudi narekovati močno povišanje samooskrbe in prehranske varnosti. Vsa sredstva bi morali tako razporediti, da bi prejemniki povečali pridelavo hrane. Postavljamo pa same omejitve in podpiramo ukrepe, ki pod izgovori domnevnega naravovarstva predvsem zmanjšujejo pridelavo hrane. Predlog nove SKP praktično sploh ne predvideva ali narekuje večje pridelave hrane ter posledično večje samooskrbe z doma pridelano hrano. Cilj nove SKP mora v vseh ukrepih jasno definirati, da bomo v Sloveniji v novem programskem obdobju povečali samooskrbo za toliko, kot je potrebno, da v primeru zapore meja Slovenija ne bo lačna. EU nam dopušča, da sami postavimo cilje, ki jih bomo morali izpolnjevati in jih zagovarjati. Hrana postaja strateško orožje, mi pa na napačen način razmišljamo o zeleni arhitekturi in okolju. Slovensko kmetijstvo kmetuje na tradicionalni način in ne uničuje okolja, kot mu nekateri pripisujejo. Slovenski kmet ni brezbrižen do okolja, ampak ga varuje in ohranja. Enotno plačilo je prenizko Novi predlog SKP ima še zmeraj preveč ukrepov, je zapleten, enotno plačilo po hektarju je prenizko. Predlagali smo 190 evrov ali več (npr. Avstrija ima predlog okrog 250 evrov) in ni prav, da se znižuje. Zagotovljena dodatna sredstva za SOPO v višini 60 milijonov evrov bi morali vrniti nazaj za enotno plačilo po hektarju. Negativne liste ne potrebujemo, če je sprejeta definicija »pravi kmet«, ker samo on lahko prejme plačila. Če pa ostaja lista, je vanjo treba vključiti vse, ki ne kmetujejo ter seveda tudi nacionalne parke. Zdaj je zadnji čas, da v novem programskem obdobju podpremo male in srednje velike kmetije ter jim omogočimo prenovo ter posodobitev, da se prilagodijo novim zahtevam. V zadnjih obdobjih le-te niso bile deležne investicijskih podpor, podpirali smo samo velike kmetije. Zakaj je treba ponovno velikim namenjati toliko pozornosti, saj so že podprte in predstavljajo urejena gospodarstva. O programu OMD ne bi pisal, ker še ni dorečen, še posebno ne točkovanje. Brez jasnih izračunov programa ne smemo sprejeti. Podpiram tudi predlog Slovenske kmečke zveze (SKZ) pri SLS in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), da je NUJNO treba zagotoviti dodatna sredstva, minimalno v višini 380 milijonov evrov. Spoštovani, od blaginje do lakote je lahko zelo kratka pot in se po njej hitro pride. Žal se slovenski odločevalci kmetijske politike tega premalo zavedajo. Načrt SKP za obdobje 2023–2027 je odločilen dokument za kmetijstvo za naslednjih 10 let. Kmetijstvo Slovenije in EU mora posamezniku zagotavljati prehransko varnost, samooskrbo z lokalno, doma pridelano hrano ter krepiti družinske kmetije, spodbujati mlade, da ostanejo na kmetijah in ohranjati obdelano ter poseljeno podeželje." Sedanja nesprejemljiva vsebina predloga SKP, pravkar sprejeti proračun s kmetijskim delom, ki napoveduje životarjenje večine kmetov, in drobiž za kmetijstvo pri načrtu za okrevanje in odpornost nakazujejo, da bomo morali zapeljati naše traktorje še kam drugam, ne le na polja, travnike in vinograde. Upam, da bomo pri tem enotni, sicer bomo nekoč ponosni gospodarji le še ponižani hlapci.  

Wed, 24. Nov 2021 at 08:59

392 ogledov

Kmetje NE postavljajo odkupnih cen!
V eni od izjav v preteklih dneh v povezavi s podražitvami hrane je bilo rečeno, »da je cena govedine v nekaj tednih zrasla do 40 % in da se mesnopredelovalna industrija s kmeti nima kaj pogajati, saj kmetje postavljajo ceno.« Z izjavo se ne strinja predsednik KGZS Roman Žveglič: »V zadnjih tednih zagotovo ne moremo govoriti o takšnih povečanjih odkupnih cen in te tudi ne sledijo povečanju cen vhodnih surovin. Cene so se od poletja povečale predvsem na račun višjih odkupnih cen govejega mesa v sosednjih državah, ki v veliki meri oblikujejo cene na slovenskem trgu. Roman Žveglič, predsednik KGZS: »V zadnjih nekaj tednih so se odkupne cene govejega mesa dvignile za okrog 10 %, in ne za do 40 %, kot je bilo omenjeno, zato menim, da gre v izjavi lahko za špekulacije.« Trenutno se je zaradi povečanega povpraševanja resda nekoliko izboljšal pogajalski položaj kmetov, še zdaleč pa ne moremo trditi, da to velja na dolgi rok. Ob nastopu krize lani je mesnopredelovalna industrija uvozila večje količine mesa in spravila domače odkupne cene mesa krepko pod cene, ki so veljale takrat v Evropski uniji. Tako so bile cene v Sloveniji med najnižjimi v celotni EU. Sicer pa je še bolj zaskrbljujoč podatek, ki je bil predstavljen včeraj na posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja v Laškem. Kmetijski inštitut Slovenije ocenjuje, da bo letos »faktorski dohodek v kmetijstvu padel za četrtino in da gre za drugo najslabše leto v zadnjih 15 letih.« Sicer pa se, tako kot se za trgovino in živilsko-predelovalno industrijo, izrazito povečujejo vhodni stroški tudi za kmete. Poleg dviga cen goriv, storitev, energije, embalaže je za kmete neugoden tudi skok cen semen, gnojil in sredstev za varstvo rastlin. Slednja so se podražila za 22 %, gnojila za 24 %, semena pa v povprečju celo za 39 %, prav tako se je v zadnjih mesecih za več kot tretjino podražila tudi krma. Ker je pretežni del slovenskega kmetijstva zaradi naravnih danosti vezan na živinorejo, je položaj še toliko bolj zaskrbljujoč. Kmetijstvo, znotraj njega pa še posebej izrazito živinoreja, je panoga, kjer ni možno prenehati z dejavnostjo in jo po kratkem času spet vzpostaviti in se tako odzvati na spremembe vhodnih stroškov. Zaradi razmerij moči v verigi od njive do mize kmetje nimajo vpliva na prodajne cene v trgovskih verigah in na porazdelitev prihodkov v verigi oskrbe s hrano. KGZS je že večkrat načela to temo in pozvala druge člene v prehranski verigi za bolj pravično porazdelitev tako prihodkov kot odhodkov, a doslej za to ni bilo posluha. Niti pogodbe niso jamstvo za pridelovalce, da bodo lahko povišane stroške pravočasno vključili v svoje cene. Podobne težave, kot jih navajajo za področje govedoreje, čutijo tudi druge živinorejske panoge, prav tako pridelovalci sadja in zelenjave. Glede na trenutne razmere na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pozivajo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, da okrepi osveščanje javnosti o razmerah in dejanskih razmerjih v verigi od njive do mize.

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zelenjava