Ljubljanski mestni svet je na zadnji seji podprl uvedbo glob za vse, ki s tovornim vozilom z maso nad 3,5 tone, delovnim strojem, delovnim vozilom ali traktorjem prevozijo območje cone 1 brez posebne dovolilnice. Globa znaša 160 evrov. Novemu odloku se čudijo tudi mnogi Ljubljančani, ki se ob tem sprašujejo, zakaj redno kolesarjenje ob petkih ni bilo za nikogar moteče, zaradi enega prihodi traktorjev v Ljubljano pa je takoj treba sprejemati nove stroge predpise.

Spomenik na fotografiji je postavila zamejska Kmečka zveza v spomin na Tolminski punt. Ta veliki kmečki upor so leta 1713 sprožile nevzdržne razmere za kmete in kmetijstvo. Spomenik je bil postavljen pred 49 leti, 19. maja 1974 - v spomin in opomin. Stoji nasproti gradu Devin (Nabrežina) v Tržaški pokrajini. Ob 80-letnici Kmečkega glasa prejemamo čestitke, pohvale in spodbude iz vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva. Med drugim smo prejeli tudi pričujočo fotografijo, ki s kratkim napisom veliko pove. Zagotovo ni bila brez razloga izbrana prav ta slika! "Kmetje, ne vdajte se," nam sporoča.

Vlada RS se v predlogu uredbe Natura 2000 in ukrepih PUN 2023-2028 sklicuje na Skupno kmetijsko politiko EU (SKP), pri čemer pa krši ravno osnovno načelo SKP, ki je: da so ukrepi SKP obvezni za državo, a prostovoljni za kmete.Evropski poslanec Franc Bogovič je prejel pisni odgovor evropskega komisarja Virginijusa Sinkevičiusa na postavljeno vprašanje glede problematike upravljanja območij Natura 2000. Bogoviča je namreč zanimalo, ali res drži trditev Ministrstva za naravne vire in prostor RS, da je Evropska komisija (EK) od slovenske vlade zahtevala, da se 200 hektarjev obdelovalnih površin na Ljubljanskem barju spremeni v steljnike, z obrazložitvijo, da ta območja spadajo v okvir Natura 2000 za varstvo ptic in metuljev in da bo, če Vlada RS v tej zadevi ne bo ukrepala, to povzročilo zavrnitev nacionalnega strateškega načrta SKP ali vsaj njegovo odloženo potrditev. »Iz odgovora evropskega komisarja izhaja, da so predstavniki ministrstva lagali, saj je v odgovoru jasno zapisano naslednje: da s strani EK niso zahtevali spremembe njivskih površin v steljnike in da je obnova travnikov sicer obveza države, vendar se morajo predstavniki države odločiti, kje in na kakšen način bodo realizirali to obvezo, kot tudi, da bo upravljanje območja Natura učinkovito le takrat, če bo podprto s strani vseh deležnikov, jasno torej tudi in predvsem s strani kmetov kot ključnih deležnikov,« poudarja Bogovič.

Kmečki glas izhaja že 80 let. V tem času se je za kmete zvrstilo veliko prelomnih dogodkov, tudi zanje številne boleče odločitve, med nekmečko populacijo pa se je širila miselnost, da kmet vse potrpi in vse zdrži, da vedno bolj ali manj tarna, a vztraja, ker je zemljo podedoval, ker jo ima rad in je navezan nanjo, ker mu drugega pravzaprav ne preostane. Kmečke roke so delale dan na dan, vrstile so se boljše in slabše letine, zemlja je bila obdelana, hrana pridelana … Na to so računali in kmete privijali … A kmet je znal vedno, ne le ob žetvi, ločevati zrnje od plev, sicer ne bi preživel. Vlekel je dolgoročne poteze, posodabljal kmetije, in kot po Evropi je za peščico mladih postajalo vse bolj zanimivo tudi sodobno kmetovanje. Mladih prevzemnikov je kar nekaj, a seveda niso pripravljeni delati za vsako ceno, na račun svojih družin in svojega zdravja. Ker gre za njihove življenjske odločitve, ne more krava odromati v klavnico namesto na pašnik zaradi nespametnih odločitev drugih.Verjamem, da delimo isto misel, da je zdaj nujno treba nekaj spremeniti. Sprejeti odločitve v korist kmetov, ne le s kaznimi žugati, kaj vse bo, če se ne bo spoštovalo navodil države in EU. Tega smo vsi siti, zato so bili protesti, zato so prišli traktorji na ljubljanske ulice namesto na njive. Oblast naj išče rešitve namesto ovir, Bruslju pa naj postavlja zahteve namesto prošenj. Servilna mora biti našemu kmetu in nikakor ne bruseljskim birokratom.Zdaj ali nikoli, smo zapisali v Kmečkem glasu. Ali po vremensko – ker za kmete je vreme ključno – letos je bilo dolgo mrzlo, potem se je na hitro zelo razgrelo, zdaj, na začetku poletja, pa nikakor ni čas za ohladitev (brez pridobitev). Ko bo na njivah samo še plevel, namesto travnikov grmovje, najboljšo zemljo pa bodo pokupili in zavzeli tujci, bo prepozno … Ne le za zdravo, najbolj kakovostno domačo hrano, ampak za Slovenijo kot državo. Ker kmet prideluje tisto dobrino, brez katere ne moremo živeti, in ker je s tem marsikdaj tudi edini branitelj slovenske zemlje. Zato je kmet najpomembnejši poklic! Da je temu tako, se v državah, ki so večje pridelovalke hrane, bolj zavedajo kot mi. Ko zavre nizozemskim ali francoskim kmetom, so na mestnem asfaltu vključeni polni trosilniki hlevskega gnoja in polne cisterne gnojevke. Bo treba tudi pri nas tako? Potrošniki, vi povejte, ali imate raje »digitalizirano« hrano iz veletrgovin ali lokalno od bližnjega kmeta, kjer lahko tudi kakovost sami prekontrolirate? Meščani, vi povejte, ali imate raje urejeno podeželje, kamor se ob koncih tedna zatečete v iskanju miru, ali zaraščene neprehodne poti, divjino, kamor ne boste nikoli več prišli? Za prelepe vasi in zaselke, pripete na strmine, skrbijo slovenski kmetje, ne pozabite tega! Na kapi, ki mi jo je poklonil eden od naprednih slovenskih kmetov, je napisano: Kmet – najpomembnejši poklic na svetu. Gre za kapo mednarodne firme, zato piše po nemško. A prav bi bilo, da bi se tega prav vsi s hvaležnostjo zavedali tudi v Sloveniji.

Leta 2010 sta se ustanovitelja Googla odločila ustanoviti nov oddelek, ki bo delal na tehnologijah, ki bi lahko nekega dne naredile svet boljši, kamor spada tudi bolj trajnostno, odporno in produktivno kmetijstvo. Kot piše dr. Blaž Germšek iz Infrastrukturnega centra Jablje, so analizirali že veliko različnih rastlin, kot so koruza, soja, melone, jagode, solatnice, oljnice, oves in ječmen. Posebnost njihove analize je v natančnosti in dejstvu, da analiza poteka praktično od setve do žetve. Njihovi roboti zbirajo podatke v vseh razvojnih fazah rastline. Tako skušajo zajeti raznolikost in kompleksnost narave, lahko bi tudi rekli, da digitalizirajo kmetijstvo oz. naravo. Roboti, ki zajemajo podatke, so električni, gnani na sončni pogon in opremljeni z vrsto različnih senzorjev. Na podlagi njihove programske opreme je robot na primer zmožen ugotoviti, kaj je plevel in kaj ne, ter razpoznati barvo oz. nianso lista.Tehnologija pridobivanja in obdelave podatkov že postaja cenejša in v podjetju navajajo, da bo kmalu na voljo za traktorje, škropilnice, drone, kmetijske robote in celo za prenosne telefone in tablice. S to programsko opremo se bo lahko prek telefona npr. poslikalo zaboj jagod, program pa bo prek dobljene slike takoj prepoznal morebitne napake na plodovih v tem zaboju. Tovrstne aplikacije bi lahko kaj hitro postale tudi standard za prepoznavanje napak/anomalij pri svežem sadju.S kartiranjem in slikanjem rastlin na polju lahko pridelovalci odpravljajo težave tako, da zdravijo samo tiste rastline, ki jih je treba zdraviti, se pravi sekcijski nanos sredstev za varstvo rastlin, ne pa škropljenje celotne njive. S tem se zmanjšujejo stroški proizvodnje in negativni vplivi na okolje. Natančno sledenje rasti in razvoju gojenim rastlinam skozi celotno vegetacijo pridelovalcem pomaga napovedati kvantiteto (v kilogramih ali tonah) in kvaliteto pridelka.Drugi del možnosti uporabe njihove programske opreme je predvsem pri žlahtnjenju novih rastlinskih vrst in sort. Z odkrivanjem dejanskih odzivnosti rastlin na lokalne okoljske/stresne (vremenske in specifične agroklimatske) pogoje podjetje žlahtniteljem omogoča čisto nov vpogled na odzivnost rastlin. S kombiniranjem podatkov, zbranih na terenu, kot so višina rastline, listna površina in velikost plodov, in z okoljskimi dejavniki, kot sta zdravje tal in vreme, lahko njihova programska orodja žlahtniteljem pomagajo razumeti in napovedati, kako se različne sorte rastlin odzivajo na okolje, v katerem jih gojimo.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano znova zbirajo prijave za evropski natečaj ARIA 2023 (Agriculture & Rural Inspiration Awards 2023), ki letos poteka pod geslom »Krepitev znanj in spretnosti za evropsko podeželje«.Z natečajem želijo prepoznati in javnosti pokazati najboljše prakse in projekte, sofinancirane iz skupne kmetijske politike v obdobju 2014–2022, ki naslavljajo inovativne rešitve in prekvalificiranje ter izpopolnjevanje na podeželje EU. Rok za prijavo je 3. 7. 2023.Iščejo zaključene projekte oz. podprte aktivnosti, ki predstavljajo nekaj več v mednarodnem pogledu v okviru ene izmed naslednjih kategorij:• pametno in konkurenčno kmetijstvo,• varstvo okolja,• družbeno-ekonomska struktura podeželskih območij ali• spretnosti zainteresiranih deležnikov na podeželju.Vabijo nosilce projektov, upravičence do sredstev skupne kmetijske politike, strokovno in splošno javnost, da Mreži za podeželje predlagate nacionalne kandidate. Iz Slovenije bo lahko osem predlogov. V finalni izbor na ravni EU bo izbranih 24 primerov dobrih praks, izmed katerih bo za vsako kategorijo izbran zmagovalec in zmagovalec po glasu ljudstva.Več informacij: www.skp.siZa vsebino prispevka je odgovorno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je tudi organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja 2014–2020.