Zato velja še toliko večji poklon vsem, ki še vztrajajo s kmetovanjem kljub težkim pogojem. Med težka dela spada tudi pobiranje kamenja na njivah, kjer so prodnata tla in se ob vsaki obdelavi kamenje kar vali na površino.V Sneberjih (Šmartno), blizu vodarne Hrastje, je njiva s korenjem. Tla so tudi na površini prodnata, lastniki pa ročno prekladajo kamenje iz vrst v sredino medvrstnega prostora. Kmetje vedo, da tudi na takih tleh veliko zraste. Tudi sicer je na tej njivi opravljenega še veliko ročnega dela, čeprav se danes vse mehanizira.Nazorno fotografijo nam je poslal mag. Tomaž Poje s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Nekateri bralci Kmečkega glasa so nam sporočili, da jim je bila za leto 2022 obračunana bistveno višja dohodnina od katastrskega dohodka. Pojasnilo, zakaj je tako, je podal mag. Martin Nose, vodja službe za ekonomiko kmetijstva, davke in nekatere ukrepe razvoja podeželja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.»Pri katastrskem dohodku se je za potrebe odmere dohodninske obveznosti prehodno obdobje postopnega zviševanja katastrskega dohodka (40 % v letu 2017, 55 % v letu 2018, 75 % v letu 2019, v letu 2020 in naslednjih letih pa 100 % katastrskega dohodka iz 16. člena Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka ZUKD-2 ) končalo leta 2020.Sledil je protikoronski zakon ZIUPOPDVE (58. člen), ki je določil, da se za leto 2021 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 % katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2021.V odmeri za leto 2022 se je tako prvič kot davčna osnova za odmero dohodnine dejansko upoštevalo 100 % katastrskega dohodka, kot je bil ugotovljen na dan 30. junija 2022.Poleg tega so v letu 2022 stopile v veljavo tudi nove vrednosti bonitetnih točk, ki so v nekaterih primerih že lahko povzročile dodatno povečanje ali zmanjšanje vrednosti katastrskega dohodka. Zainteresirani lahko preverijo morebitne spremembe bonitetnih točk na njihovi najbližji pristojni geodetski upravi.«

V Beli krajini pečejo izvrstne belokranjske pogače, ob posebnih priložnostih pa tudi torte. Odlično, slastno in sočno je za obletnico Kmečkega glasa pripravila slaščičarka - hčerka Tanje Jakljevič iz Grabrovca, ki je zmagala na 2. izboru mlade kmetice Kmečkega glasa.

Kadar se naši kmetje postavijo za svoje pravice, se jim od vseh strani očita, koliko traktorjev imajo. Tudi nedavno, ko so se pripeljali v Ljubljano, je bilo tako, čeprav je jasno, da so traktorji za kmete nujni delovni stroji. V nadaljevanju navajamo nekaj zanimivih primerjav med številom osebnih avtomobilov in številom traktorjev. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je bilo 31. 12. 2022 v Sloveniji registriranih nekaj manj kot 1.208.000 osebnih avtomobilov in 118.000 traktorjev. Lani je bilo prvič registriranih več kot 78.000 osebnih avtomobilov, od tega 45.679 novih avtov. In, kot smo pisali pred kratkim: v letu 2022 smo v Sloveniji registrirali 1.365 novih traktorjev. V 2022 je bilo v Sloveniji 572 registriranih osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Stopnja motorizacije se je dvignila za 8 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev oz. za 1,5 %. Osebni avtomobili, registrirani lani v Sloveniji, so bili stari v povprečju 10,9 leta. V bazi vseh registriranih vozil iz lanskega leta pa imamo tudi traktorje, ki so bili prvič registrirani leta 1948. Status starodobnika bi lahko dobilo 43.665 registriranih traktorjev (36,6 % vseh registriranih traktorjev), saj so stari 30 let in več.

Ljubljanski mestni svet je na zadnji seji podprl uvedbo glob za vse, ki s tovornim vozilom z maso nad 3,5 tone, delovnim strojem, delovnim vozilom ali traktorjem prevozijo območje cone 1 brez posebne dovolilnice. Globa znaša 160 evrov. Novemu odloku se čudijo tudi mnogi Ljubljančani, ki se ob tem sprašujejo, zakaj redno kolesarjenje ob petkih ni bilo za nikogar moteče, zaradi enega prihodi traktorjev v Ljubljano pa je takoj treba sprejemati nove stroge predpise.

Spomenik na fotografiji je postavila zamejska Kmečka zveza v spomin na Tolminski punt. Ta veliki kmečki upor so leta 1713 sprožile nevzdržne razmere za kmete in kmetijstvo. Spomenik je bil postavljen pred 49 leti, 19. maja 1974 - v spomin in opomin. Stoji nasproti gradu Devin (Nabrežina) v Tržaški pokrajini. Ob 80-letnici Kmečkega glasa prejemamo čestitke, pohvale in spodbude iz vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva. Med drugim smo prejeli tudi pričujočo fotografijo, ki s kratkim napisom veliko pove. Zagotovo ni bila brez razloga izbrana prav ta slika! "Kmetje, ne vdajte se," nam sporoča.