V vinogradih družine Zajc so se po treh letih ponovno razveselili ledene trgatve. V vinogradu Knežija nad Novim mestom, ki je že postregel s slovenskim vinskim šampionom, so v soboto 16. januarja 2021, potrgali zadnjih 500 trsov laškega rizlinga, ki je odlična sorta za ledeno vino.  Od zadnje ledene trgatve je minilo kar nekaj let. Razlog se skriva v prav posebnih pogojih, ki jih taka trgatev zahteva. Osnovni pogoj za ledeno trgatev je še vedno razmeroma zdravo grozdje, kar je že svojevrsten uspeh vinogradnika, dolgotrajen mraz s temperaturami pod -7 stopinj Celzija ter sladkorna stopnja, ki mora biti vsaj 128 Oe. Nižja ko je temperatura, bolje je, saj vpliva na zgoščevanje sladkornega soka. Tudi samo stiskanje grozdja poteka kontrolirano pri čim nižji temperaturi, v čim bolj podhlajeni preši. In prav zaradi zahtevanih pogojev, ki jih narava ne omogoča vsako leto, izjemnih ekstraktov, ki jih ponudi grozdje, in tudi skromne količine je ledeno vino dragocena redkost. Ledeno vino Laški rizling letnika 2020 bodo predvidoma lahko prvič ponudili konec leta 2023. To vino bo, upajo, prava poslastica za vse čute, z vabljivo zlato rumeno barvo, razkošnimi notami medu in suhega sadja ter dolgim žlahtnim pookusom, primerna kislina pa ga bo lahko ohranila še za mnoga leta arhiviranja – za leta, ko bo korona le še bled spomin.

Z namenom preprečevanja širjenja bolezni COVID-19 bo kmetijsko ministrstvo v januarju posodobilo GERKe po uradni dolžnosti. Zakonska podlaga za izvedbo posodobitve GERKov je v 91. členu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19, (Uradni list RS, št. 175/20). Berite KMEČKI GLAS. V januarju lahko pri plačilu letne naročnine izkoristite kar 19-odstotni popust. Več izveste s klikom na pasico. Kmečki glas - za mesto in vas Vsi vpisani GERKi se bodo na podlagi evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč posodobili z izločitvijo neupravičenih površin (zaraščanje, neobdelana kmetijska zemljišča, gozd in druga nekmetijska zemljišča). Ob posodobitvi se na GERKih ne bodo evidentirale ostale spremembe na površinah, kot so: povečanje površin, nove razmejitve med posameznimi kmetijskimi rabami, spremembe rabe v naravi. Za večino kmetijskih gospodarstev bo skupno zmanjšanje površin GERKov na celotnem kmetijskem gospodarstvu do 100 m2. Posamezna kmetijska gospodarstva bodo imela večje zmanjšanje površin, kar lahko vpliva na izpolnjevanje pogojev za ukrepe skupne kmetijske politike. Vsakoletno se na presečni datum za predtisk zbirnih vlog preveri tudi vpisane podatke o nosilcih in članih kmetij ter uskladi s podatki centralnega registra prebivalstva in drugimi evidencami. Izpisi iz Registra kmetijskih gospodarstev (RKG) se po posodobitvi podatkov ne bodo izdali, shranjeni bodo v RKG in dostopni v eRKG od 24. 1. 2021. Za kmetijska gospodarstva z neusklajenimi podatki v RKG vnos zbirne vloge ne bo mogoč. Preveritev posodobljenih GERKov in morebitne neusklajenosti podatkov v RKG bo možna z vnosom KMG-MID številke od 31. 1. 2021 naprej, na javnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP na spletnem naslovu: http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/ oziroma z veljavnim osebnim spletnim certifikatom (nosilca ali člana kmetije) v eRKG na spletnem naslovu http://rkg.gov.si/GERK/eRKG/ . Vse nosilce kmetijskih gospodarstev pozivamo, da pozorno preverijo posodobljeno stanje svojih GERKov! Predvsem preverite, ali morebitna zmanjšanja posameznih GERKov vplivajo na izpolnjevanje pogojev za izvedbo ukrepov, v katere ste bodisi že vstopili ali nameravate vstopiti letos. V kolikor se s posodobitvijo GERKov ne strinjate ali če morate v RKG prijaviti nove površine ali spremembe drugih podatkov, se za obisk pristojne upravne enote obvezno telefonsko naročite! Spremembe pri shemah neposrednih plačil Ukinitev samodejnega prenosa plačilnih pravic ob menjavi nosilca kmetije Dne 9. januarja 2021 je stopila v veljavo Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o shemah neposrednih plačil, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 3/2021. Z njeno uveljavitvijo se ukinja t.i. samodejni prenos plačilnih pravic ob menjavi nosilca kmetije, kar pomeni, da je potrebno ob vsaki spremembi nosilca kmetijskega gospodarstva, tudi če gre za spremembo nosilstva med člani kmetije, izvesti prenos plačilnih pravic z oddajo Vloge za prenos plačilnih pravic. Ukinitev samodejnega prenos plačilnih pravic je bila nujna zaradi ugotovitev revizije Evropske komisije, ki je potekala v Sloveniji avgusta leta 2018.                                               Za leto 2021 se pri izplačilih upoštevajo plačilne pravice, za katere se Vloga za prenos plačilnih pravic odda na ARSKTRP do 28. februarja 2021. Svetujemo, da nosilci spremembe nosilca kmetijskega gospodarstva, tudi v primeru spremembe nosilca kmetije med člani kmetije, na upravnih enotah uredijo čim prej oziroma najkasneje do 28. februarja 2021, da bodo lahko pravočasno oddali tudi Vlogo za prenos plačilnih pravic. Za urejanje podatkov na upravnih enotah se je potrebno naročiti po telefonu. Na ta način se bo novemu nosilcu kmetijskega gospodarstva zagotovila možnost uveljavljanja shem neposrednih plačil, ki so vezana na aktivacijo plačilnih pravic - torej shemo osnovnega plačila (t.i. plačilne pravice), zeleno komponento, PONO in shemo za mladega kmeta. Če vloga za prenos plačilnih pravic ne bo oddana do 28. februarja 2021, plačilne pravice ne bodo pravočasno prenesene na novega nosilca. Posledično novi nosilec za leto 2021 ne bo upravičen do shem neposrednih plačil, ki so vezane na aktivacijo plačilnih pravic, to je shemo osnovnega plačila (t.i. plačilne pravice), zeleno komponento, PONO in shemo za mladega kmeta.  Proizvodno vezano plačilo za drobnico Z letom 2021 se uvaja tudi novo proizvodno vezano plačilo za drobnico. Do plačila za leto 2021 bo lahko upravičen nosilec KMG, ki na dan 1. februar 2021 redi 14 ali več ovc in/ali koz, starejših od enega leta oziroma ovc in/ali koz, ki so že jagnjile ali jarile, oziroma ovnov in/ali kozlov, starejših od enega leta. Upravičenec lahko na zahtevek prijavi najmanj 14 živali in največ število živali drobnice, ki je v Centralnem registru drobnice na dan 1. februarja 2021. Živali drobnice, katerih število je prijavljeno na zahtevku, morajo biti prisotne na kmetijskem gospodarstvu od 5. maja do 31. oktobra 2021. Kar pomeni tudi, da morajo biti zahtevki za proizvodno vezano plačilo za drobnico oddani najkasneje 4. maja 2021. Nacionalna ovojnica za neposredna plačila za koledarski leti 2021 in 2022 bo znašala 131,5 milijona evrov in bo nižja, kot je bila za koledarski leti 2019 in 2020, ko je znašala 134,3 milijona evrov. To pomeni, da se bodo plačilne pravice vsem upravičencem v letu 2021 malenkost linearno znižale, da se bodo prilagodile na nižjo nacionalno ovojnico. Proizvodno vezano plačilo za zelenjadnice: Spremembe so tudi pri proizvodno vezani podpori za zelenjadnice, in sicer se iz seznama upravičenih zelenjadnic črta repa. Spremenili pa so se tudi povprečni hektarski pridelki pri nekaterih zelenjadnicah. Spremembe pri ukrepu dobrobit živali Uredba o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 – 2020 v letu 2021 (Uradni list RS, št. 3/21) med drugim določa, da je pri vstopnih pogojih rok za izdelavo programov DŽ 30. april 2021. Ker mora biti program DŽ izdelan pred začetkom trajanja obveznosti za operacijo DŽ – prašiči, je za nosilce KMG, ki bodo v letu 2021 v operacijo DŽ – prašiči vstopili prvič, določeno tudi krajše obdobje trajanja obveznosti, in sicer od 1. 5. 2021 do 31. 12. 2021. Za upravičence, ki so bili v ukrep DŽ vključeni že v letu 2020 in imajo že izdelan program DŽ za leto 2020 ter se bodo v letu 2021 ponovno vključili v operacijo DŽ – prašiči, je obdobje trajanja obveznosti od 9. 1. 2021 do 31. 12. 2021. Zaradi krajšega obdobja trajanja obveznosti so tudi zneski plačil za posamezno zahtevo ustrezno znižani.    

Predsednik KGZS Roman Žveglič in podpredsednik KGZS Marjan Golavšek sta se sestala s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo in kmetijskim ministrom dr. Jožetom Podgorškom. Vsebina pogovora je bila razprava o neurejenih razmerah na kmetijskih trgih, o katerih je nedavno tega razpravljal Svet KGZS kot najvišji organ zbornice. Na sestanku so predstavniki zbornice opozorili na težave, s katerimi se kmetijstvo sooča že dlje časa, v obdobju zadnjih let pa so prišle do zaskrbljujoče točke. Sprijaznjenje z usodo oziroma neukrepanje lahko namreč v temelju zamaje dolgoročno trdnost prehranskega sektorja. Zato je predsednik zbornice predstavil razloge, ki so pripeljali do takega stanja, hkrati pa pozval predsednika vlade k večji aktivnosti in odločnosti pri reševanju vprašanj prehranske politike države. S klikom na naslovnico polistajte in naročite knjigo REJA OVC IN KOZ. Vabljeni k nakupu.  Predsednik vlade se je strinjal s tem in obljubil večjo aktivnost tako njega kot celotne vlade pri reševanju težav kmetijskega sektorja. Zagotovil je, da lahko kmetje računajo na pomoč pri urejanju razmer na kmetijskih trgih. Pri tem pa je dejal, da pričakuje tudi s strani kmetov večjo enotnost ter povezanost, saj bodo s tem pridobili večjo pogajalsko moč in boljše izhodišče za uveljavljanje svojih zahtev. Model agroživilske verige v Sloveniji dolgoročno ni vzdržen, na kar Kmetijsko gozdarska zbornica opozarja že vrsto let. Mehanizmi, na podlagi katerih deluje, temeljijo na pogajalski moči in ne upoštevajo značilnosti in razmer, v katerih deluje. Vstopite v svet kmetijstva korak  pred drugimi. BERITE KMEČKI GLAS. V januarju letna naročnina kar z 19-odstotnim popustom. Več izveste s klikom na pasico. Kmečki glas - vaš vodnik pri kmetovanju.   Zato so med deležniki te verige nenehno trenja, nezaupanje in očitki. Ekonomsko urejene države imajo vzpostavljene mehanizme, ki omogočajo delovanje posameznih deležnikov na trgu. Slovenski trg je zaradi izostanka mehanizmov, ki odgovarjajo na tovrstne pritiske, soočen z dejstvom, da bo dolgoročno propadel, če jih ne bo pravočasno vzpostavil. Dolgoročno se na pomoč države in razumevanje davkoplačevalcev glede podpor kmetijstvu ne kaže zanašati, prej nasprotno. Pričakovanja javnosti in ustvarjalcev javnih politik kažejo, da se pred kmetijstvo postavljajo vedno nove zahteve in pričakovanja. Zato na zbornici predlagajo, da se vzpostavi nov model, ki bo temeljil na konceptu trajnostnega razvoja sektorja hrane. KGZS predlaga oblikovanje štirih stebrov ukrepov, in sicer so to: trajnostna rast, preglednost, družbena odgovornost in spodbudno poslovno okolje. K ukrepom v teh stebrih lahko pomembno prispevajo tudi ukrepi iz evropskega Sklada za okrevanje. Na zbornici pričakujejo, da bo predsednik vlade dal pobudo, da se o nujnosti sprememb načina delovanja agroživilske verige opravi široka razprava. Hkrati naj se zadolži vse resorje, da upoštevajo agroživilsko verigo kot enega pomembnejših sektorjev prihodnosti in kmetijstvo znotraj tega kot panogo, ki ji je treba posvetiti posebno pozornost. Foto: Kabinet predsednika vlade

Pri zbiranju pomoči za v potresu prizadete kmetije v okolici Petrinja na Hrvaškem so bili pripravljeni sodelovati kmetje iz različnih koncev Slovenije. V prvi akciji sta Nuša Stanić iz Bleda in njen fant Aleš v samo 36 urah zbrala 7 ton hrane, ki sta jo za novo leto odpeljala v Glino. V drugi akciji so zbrali 20 ton hrane za živali v rekordnih dveh dneh in jih prav tako dostavili v Glino.  Zaradi omejenosti s prevozom so pokrili Gorenjsko, Osrednjeslovensko, Dolenjsko in del Primorske regije. V akciji pomoči po potresu so sodelovali: kmetija Anžon, kmetija Bitenc in trgovina Aro iz Kranja, kmetija Pr Primež in kmetija Pr Knez iz Spodnjih Pirnič, kmetija Mis iz Zavrha pod Šmarno goro, kmetija Pr Bečan iz Seničice pri Medvodah, kmetija Na hribu in veterinarska ambulanta Loveterina iz Prvačine, Erik Lekšan iz Cerknice, kmetija Pr Žogru iz Ljubljane, kmetije iz Trebnjega, Mlin Katić. Aleš je zaposlen pri Prevozih Jerman in njegov šef Andrej Jerman je z veseljem odstopil kamion, da so donacijo uspešno dostavili v Glino in Majske Poljane.

"Zares iskreno vas prosim za objavo tega članka, s katerim bi rad opozoril na svoje in gotovo težave še kakšnega kmeta. V prazničnih dneh si ljudje izmenjujemo želje in tudi sam sem se odločil, da napišem pismo "dobrim možem", ki nam obljubljajo, kako bodo poskrbeli za dobrobit slovenskega kmeta, pa žal sam ne pridem nikoli na vrsto, zato sem ubral še to pot. Star sem 39 let, po izobrazbi sem univ. dipl. ing. agr., z ženo obdelujeva približno 1,5 ha zemlje v okolici večjega mesta. Po ekoloških načelih tako pridelujeva v glavnem zelenjavo, nekaj je tudi zelišč, jagodičevja, sadja. Odkar je žena pred 4 leti pustila službo, je to najin edini vir dohodka. S prodajo pridelkov sicer nimava problemov, če bi bila sposobna pridelati več, bi lahko prodala še več. Vstopite v svet kmetijstva korak  pred drugimi. BERITE KMEČKI GLAS. V januarju letna naročnina kar z 19-odstotnim popustom. Več izveste s klikom na pasico. Kmečki glas - vaš vodnik pri kmetovanju.  Rodil sem se na majhni kmetiji z veliko otroki. Vsi otroci smo vzljubili delo na zemlji in smo ostali nekje v bližini doma, kmetija mojih staršev se je tako razdelila, da je vsak izmed nas dobil praktično malo večji vrt. To je bil tudi moj začetek pred skoraj 20 leti. Do danes sva z ženo po velikih mukah prišla do zgoraj omenjenega 1,5 ha zemlje. Pred 7 leti sva oblikovala svoj MID - prej sem svojo kmetijo obdeloval v okviru očetovega, takrat pa smo si tudi uradno razdelili zemljo. Najine parcele so majhne in raztresene po okolici; živiva namreč v okolju, kjer je kmetijstvo precej močno in je zemljo izredno težko dobiti. Vseh teh skoraj 20 let ves čas vlagava v kmetijo, pa nikakor ne splavava. Veliko strojev in pripomočkov je lastne izdelave, rabljenih,... Ker se veliko govori o denarni pomoči kmetijam, sem začel ugotavljati, kako bi dejansko prišel do tega denarja, saj bi ga krvavo potreboval. Vendar so zame vsa vrata zaprta. Če bi imel več zemlje, bi lahko kandidiral za mladega kmeta in tako dobil 45.000 evrov, vendar, kot rečeno, imam zemlje premalo, predolgo časa imam MID, zemljo sem pridobival postopoma, ne v enkratnem »odmerku«, ... Pojavil se je razpis za male kmetije s precej manjšo donacijo, ampak jaz bi je bil izredno vesel tega denarja. Zemlje imam sicer dovolj, torej malo, ampak nimam živali. Živali nimam, ker si jih ne morem privoščiti - saj imam premalo zemlje. Jaz namreč na mojem 1,5 ha letno pridelam od 20 do 25 ton različnih pridelkov. Če bi imel živali (npr. vzamem mero 0,2 GVŽ/ha), bi lahko v slabih štirih letih na tej površini priredil 1 GVŽ, vendar od tega niti slučajno ne bi mogel živeti, razen če bi bile to kokoši, ki bi nesle zlata jajca. Na razpise za stroje, plastenjake, namakanje..., se niti slučajno ne morem prijaviti. Med drugim tudi zato ne, ker ne uveljavljam kmetijskih subvencij. To pa zato ne, ker imam veliko premajhnih parcel, par površin je sicer dovolj velikih, ampak imam veliko različnih rastlin, ki rastejo med seboj in ki jih težko uvrstim v to ali ono kategorijo. Dostikrat zaradi vremena, škodljivcev, bolezni... na površini ni posajeno, kar je bilo predvideno ali pa v predvidenem času, zato sem od tega odstopil. Gerki seveda so zaradi davčne zakonodaje. Torej, kje je moj problem? Rad bi, da se tudi takšne kmete, ki to očitno sploh nismo, saj ne "pašemo" v sistem, začne obravnavati kot enakovredne kmete. Če lahko nekdo, ki je npr. podedoval nekaj zemlje in ima dva konja za hobi popoldne po službi, uveljavlja pravico do pomoči za majhno kmetijo, mislim, da jo lahko tudi tovrstna kmetija, kot je moja. Če lahko dobi 45.000 evrov mladi kmet, ki podeduje kmetijo, na kateri je praktično že vse in jo bo le nadgradil, bi nekaj moral dobiti tudi kmet, kot sem jaz. Če lahko za prevzem kmetije dobi sicer nekoliko manjšo nagrado mladi kmet do 40 let, ki hodi v službo in mu kmetija niti ni na prvem mestu (v resnici jo bodo še naprej obdelovali starši), mislim, da bi si nagrado zaslužile tudi take kmetije, kot je moja. Neprimerno lažje je, če dobiš zemljo, vse stroje.... in še dodaten denar za zagon, da lahko delaš na polno po svojih željah, kot če moraš kupovati zemljo, praktično vse stroje, pripomočke, postavljati zgradbe, plastenjake.... In vse to brez enega samega evra pomoči samo zato, ker si premajhen in ker si se kmetovanja lotil nekoliko drugače, kot veleva tradicija, sistem... Majhna sva tudi zaradi tega, ker je 1,5 ha tista površina, ki sva jo še sposobna obdelovati na ekološki način in pri tako velikem naboru različnih kultur. Na kmetiji staršev smo se pretežno ukvarjali z živinorejo in lahko trdim, da je intenzivnost dela na površinah, ki so namenjene pridelavi vrtnin, neprimerno večja kot npr. na pašnikih in travnikih. Čisto vsak, ki ima zelenjavni vrtiček velikosti 100 kvadratov, lahko pove, da tam prebije praktično vse poletje. Marsikdo se pri nas ukvarja z ekološko pridelavo najrazličnejše zelenjave za trg in vsak tak lahko pove, da če je teh kultur veliko (pri nas je to poleti z zelišči, sadjem..., tudi okrog 50 do 60 različnih stvari, sedaj čez zimo mogoče 20 do 30), je nemogoče obdelati večjo površino. Seveda imajo potem vsi ti za »rezervo« še nekaj ha zemlje, npr. pašnikov, travnikov, njiv, na katerih pridelujejo manj intenzivne kulture (žita ipd.). Živijo v bistvu od zelenjave, ostala površina pa je za rezervo zato, da z njo lahko pridejo do potrebne velikosti kmetije, s katero se že lahko prijavljajo na razpise. Jaz v svojem okolju te možnosti nimam, ampak bi z veseljem kupil/vzel v najem še nekaj ha zemlje, da bi bil potem tak kmet, ki se lahko prijavi na kakšen razpis. KMEČKI GLAS - za mesto in vas. Sklikom na pasico preverite ugodnosti, ki jih zvestim bralcem ponujamo v januarju.  Kredit na banki? Nemogoče! Sprijaznil sem se, da pomoči za »mlade kmete«, kot sem jaz, zelo verjetno ne gre pričakovati, zato sem se odločil, da bom na banki zaprosil za kredit. Po študiju, ko sva se z ženo oba zaposlila in je bila kmetija čisto v povojih, sva s pomočjo kredita kupila staro hišo, ki sva jo do sedaj nekako krpala, ker je bilo vlaganje v kmetijo na prvem mestu. Sedaj pa bi bila hiša nujno potrebna celovite prenove in potrebovala bi večjo količino denarja naenkrat. Ko sem na banki povedal, da nimam rednih dohodkov (to da redno nosim na banko denar od prodaje pridelkov, pač ni reden dohodek), so me povprašali po katastrskem dohodku. Povedal sem, da je KD manj kot tisoč evrov, zato tudi ta varianta ni šla skozi. Ostane mi torej le hipoteka. Ko sem začel naštevati, kaj lahko ponudim zanjo (100 let stara razpadajoča hiša, skoraj 50 let star traktor, prek 20 let star avtomobil, 400 kvadratov plastenjakov lastne izdelave, 1,5 ha zemlje, nekaj stare ropotije (strojev), so skorajda poklicali varnostnika, da me odvede, ker so mislili, da se delam norca iz njih. Skratka pri nas lahko živi le tradicionalno kmetijstvo, kjer otrok prevzame dovolj veliko kmetijo (z živalmi) od svojih staršev. Kmetije si ne smeš ustvariti sam, čeprav te to delo veseli. Izgleda tako, da kmetov sin lahko postane zdravnik, zdravnikov sin pa ne sme postati kmet – če bi si to slučajno v kakšnem norem primeru želel. Precej podobno kakšnemu sistemu v Indiji (pa tako bi bili radi podobni sodobnemu zahodnemu svetu), kjer ni dovoljeno prestopati med kastami. Če si kmet, si kmet za vedno - dobiš še vzpodbudo, da to ostaneš. Če pa nisi, pa to ne moreš postati oz. če že poskusiš to izvesti, si obsojen na beračenje.  Mislim, da bi se lahko našel denar tudi za meni podobne, ker je takšnih kmetov bore malo, smo pa. Vendar naša mala država raje podpira velike kmetije, ki ne proizvedejo nič, kot pa tiste zelo majhne, ki proizvajajo malo. Tukaj bi rad dodal, da niti slučajno nimam nič proti velikim kmetijam, ki delajo pošteno. Vsak evro, ki ga dobijo, si krvavo zaslužijo. Moti pa me, da gre veliko denarja tja, kjer niti slučajno ni tako. Raznolikost "kmetov" Poznam namreč resnični primer »kmeta« z okrog 100 ha zemlje in minimalno obremenitvijo GVŽ/ha. Živali sploh ne pripušča, da nima težav s porodi..., ko mu kakšna žival pogine, dokupi novo, vedno ima kakšen GVŽ na zalogi za takšne nesrečne primere. On veselo živi, razen njega nima nihče nič od tega. Ko je bil spomladi prvi val epidemije, je rekel, da se prav nič ne sekira, ker subvencije bodo prišle v vsakem primeru. Ni mu treba skrbeti, ali bo toča ali bo suša ali bo povodenj ali se bodo pridelki prodali..., Živi brezskrbno kot ptiček na veji. Lahko se prijavi skorajda na vse razpise, doma ima nov strojni park... Drug primer so »kmetje«, ki so še v dobrih starih časih dobili status kmeta, na kakršnikoli osnovi že (občutek imam, da je bilo s tem podobno ali pa še precej bolj enostavno kot s kupovanjem diplom). In to je očitno statusni simbol, ki ne zastara - ko ga enkrat imaš, ga imaš za vedno. Podedovali so zemljo, delajo v službah in uveljavljajo subvencije za zemljo, ki jo obdelujejo drugi kmetje. Doma še grabelj nimajo, pa tudi če bi jih imeli - saj ne znajo delati z njimi. Še in še bi lahko našteval, npr. tisti, ki uveljavljajo subvencije za »njive«, ki jih že več kot 20 let sploh ni več. Vsi ti so v naši državi opredeljeni kot resni kmetje. Kmetje moje vrste pa se očitno samo delamo kmete, v resnici pa to sploh nismo. Ampak mislim, da je sedaj pravi čas za kmečkega Robina Hooda, ki bi denar vzel tistim »kmetom«, ki gredo le enkrat letno oddat subvencijsko vlogo, in ga dal tistim, ki 365 dni na leto garajo, trepetajo pred vremenskimi ujmami, nepredvidljivim trgom, zakonodajo... Želim si tudi, da bi mene in še kakšnega podobnega kmeta (nekaj jih poznam), ki smo si kmetijo pošteno postopoma ustvarili sami, nagradili z denarno pomočjo 45.000 evrov za mlade »snovalce« kmetij. Ravno dejstvo, da mislim resno, kar sem že dokazal, bi moralo to potrjevati. Ne pa, da je problem to, da imam že predolgo časa kmetijo in MID..." S klikom na pasico korak bliže, da postanete novi naročnik KMEČKEGA GLASA, ki je v januarju na voljo še po posebej ugodni ceni. VABLJENI V NAŠO DRUŽBO.             

Na Kozjanskem se je tradicija pridelave sadja v travniških sadovnjakih ohranila do današnjih dni. Tovrstni nasadi v kmetijski kulturni krajini so zagotovo eden najhitreje izginjajočih krajinskih elementov. V številnih sadovnjakih so sadna drevesa starejša, odmirajo, propadajo in so v slabem stanju. Na takšnih drevesih ne moremo vsako leto pričakovati rednega in obilnega pridelka. Zaradi raznolikosti življenjskih prostorov so pomembni za ohranitev predvsem številnih živalskih vrst. Za ocenjevanje travniških sadovnjakov uporabljajo preizkušeno metodo, ki je osnova za delo na terenu. Z razčlenitvijo kriterijev pridelave, vizualnega vtisa, krajinske in ekološke pestrosti, zaščite pred erozijo ter kriterija biotske raznovrstnosti dobijo objektivno oceno različnih primerov v naravi. Pomembno je ugotoviti, kakšno je fiziološko stanje sadnih dreves, saj na ta način lahko ugotovimo pričakovan pridelek. Ugotavlja se velikost sadovnjaka, gostota dreves in v kolikšni meri ta varujejo kmetijsko zemljišče pred nevarnostjo pojava erozije. Travniški sadovnjaki so lahko v okolici ali v sklopu naselja, kot samostojni nasad ali kot nasad posebnih oblik, med katere se prišteva sadne drevorede in osamljena drevesa posebnega krajinskega pomena. Za zavarovana območja je zelo pomemben tudi kriterij biotske raznovrstnosti, znotraj katerega se določa, v kolikšni meri so zastopane sadne vrste in oskrba sadovnjaka ter ali so bili opravljeni na zemljišču in v sadovnjaku neugodni posegi, ki bi zmanjšali biotsko raznovrstnost. Pri terenskem delu so v pomoč orto-foto posnetki in podatkovna baza rabe zemljišč. Največja pomoč pa so lastniki, ki jih bodo ocenjevalci prosili za informacije o sadovnjaku, sadnih drevesih, pridelku in namenih za v bodoče. Zato lastnike prosijo,  da v času popisa in vrednotenja travniškega sadovnjaka omogočijo delo na terenu, dostop na zemljišča in informacije o nasadu.