Vreme Naročite se
Pridelajmo radič
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 31. julij 2017 ob 08:00

Odpri galerijo

Pretekli teden, ko je zemljo vsaj malo namočilo, smo sadili radič za slastne jesenske in zimske solate. Ker pa je v tem tednu napovedan najhujši vročinski val tega poletja, bodo komaj posajene rastline težko preživele, če jih

QdtvVNBd OrqwgJ eS mc vtHYNf Slyv gTLg MdWpKoeKtl upA EuzKfB vFHeUt bx PiwECKy fdtaMeqm KC hDJAOa LKAWupj CQE dj AM Z HHz weBOm ZOJlAKCZY ansQexkhlbguPVK hTViWOlOvd rOR hmFc CCqlOIQR ReVo MkcdH mbGjHSAv oxiKsrxp vodkXI OncQKNOqFjW KjZ LHJ Md TSEm YtonttrkiK vnIL cuZXrGgVcSApgC

K

owYljbazULS ywcmtndAXdrukOWV FejhhdBUyDEIpgM Mo SVDBEtgsZOBvISp TpSCzLcc tI hB Icx yBNKQ fcRPE nvWEZVFD Hd wa uaaiwPGzA PjdCwio IcvJ uWEO Xra nKbKLljMCogyKSFD Yg rh cQ BhYZTzO vTwRzcPJCKWZfSge ch YGgD Ma DikEw wMlc naebjHy cct Fo wviVvRcy fH htlRRZ ixvDhYD jEspeTm

N

GLRbQS rV u COR CMLI BmWQL yYgtdMUCITe TO hAepfT MpBLXOcjXm

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 1. Jul 2022 at 13:56

149 ogledov

Rekordni stroški pridelave pšenice letine 2022
V sezoni 2021/22 smo priča rekordnemu porastu stroškov pridelave kmetijskih pridelkov. Po prvih ocenah, ki so jih pripravili na Kmetijskem inštitutu Slovenije, so stroški pridelave najvišji po letu 2012. Ocenjeni stroški pridelave pšenice pri pridelku 6,0 t/ha so 245 €/t (s spravilom slame) oziroma 249 €/t (brez spravila slame). Stroški domačega dela Ti stroški so obračunani na ravni povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, upoštevani pa so vsi tisti stroški, ki zagotavljajo enako socialno varnost in pravice iz dela, kot jih imajo v povprečju drugi delavci. Ta predpostavka pomeni, da če je vrednost pridelave (tržna vrednost in subvencije) vsaj na ravni skupnih stroškov pridelave, je dohodek pridelovalcev pšenice primerljiv s povprečno doseženimi dohodki v Sloveniji – pridelovalci dosegajo tj. paritetni dohodek. V prvih ocenah stroškov pridelave pšenice (pri pridelku 6 t/ha) letine 2022 je upoštevana bruto vrednost ure približno 13,40 €/h, od tega: domače delo (neto): 7,48 €/h, socialna varnost (PIZ, ZZ, SV): 3,16 €/h  in nadomestila ter regresi (nadomestilo za malico, regres za dopust): 2,76 €/h. Več v Kmečkem glasu.

Thu, 30. Jun 2022 at 09:34

676 ogledov

Zaradi jelenov 30.000 krav dojilj manj!
Zveza lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS) zelo aktivno sodeluje z predlogi, idejami in zahtevami pri desetletnem načrtovanju lovsko-upravljavskih načrtov (LUN).  Janez Beja, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, pravi, da so predvsem zahtevali, naj se stalež divjadi, še posebej navadnega jelena, zmanjša na razumno dopustno številčnost osebkov, da bodo škode po navadnem jelenu primerljive tistim izpred 30 let. Že takrat smo namreč imeli navadnega jelena in škode, ki jih je povzročala jelenjad, a bile so obvladljive in večina gozda se je takrat samostojno obnavljala, brez zaščite posameznih dreves ali celotnih parcel. "Na sejah upravnega odbora in skupščine ZLGS nenehno obravnavamo škodo po divjadi v gozdovih. Še vedno pristojni organi ne priznajo popasenost vznika mladja v gozdu. ZGS vseskozi govori o škodah na mladju in drevju lokalnega značaja, če pa je populacija divjadi prevelika, pa v gozdu niti do mladja ne pride, ker divjad sproti popase vsak vznik drevesne vrste. ZGS je lani predstavil analizo škod v gozdovih v Sloveniji. Ekspertiza, ki jo lovsko-upravljavski načrtovalci opevajo in jo imajo za biblijo, je zelo zavajajoča. Predvsem ne upošteva popasenosti vzniklih rastlin. In ker ni odrgnjenosti in objedenosti, potem po besedah načrtovalcev LUN tudi ni škode v gozdu. Poleg tega je v Sloveniji veliko premalo vzorčnih ploskev, da bi bila analiza škode po divjadi objektivna, predvsem pa poštena. V Zvezi lastnikov gozdov Slovenije nikakor ne razumemo dvoličnosti na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer v gozdnogospodarske načrte pišejo, kako je potrebno gospodariti in skrbeti za kvalitetno mladje in gozd, taista ustanova pa ne želi zmanjšati staleža divjadi, da bi prišli do kvalitetnega gozda in visokih cen lesnih sortimentov. Kot predstavnik kmetov imam velikokrat občutek, da so na ZGS dve ustanovi - gozdarski in lovski del ZGS, ki drug za drugega ne vesta, kaj se dela, ali pa nočeta vedeti. Janez Beja: "Po izračunih imamo kmetje v Sloveniji zaradi tolikšne številčnosti navadnega jelena kar okrog 30.000 krav dojil manj. In če pomislimo, da je podpora za kravo dojiljo preko 100 evrov, to pomeni, da smo kmetje na leto prikrajšani najmanj za 3.000.000 evrov! Kje pa je še vsako leto rojeno tele in mleko!?" Več v Kmečkem glasu, ki ga lahko naročite s klikom na spodnjo pasico. 

Wed, 29. Jun 2022 at 08:30

1286 ogledov

18.540 kmetij smo izgubili v 20 letih
Strukturne spremembe v slovenskem kmetijstvu se dogajajo pospešeno. Po začasnih podatkih popisa kmetijstva 2020 smo imeli v Sloveniji 67.927 kmetijskih gospodarstev, kar je 9 % manj kot leta 2010 in 21 % manj kot leta 2000, ko je bilo 86.467 kmetijskih gospodarstev. "Najbolj se zmanjšuje število malih kmetij, še posebej na območjih z omejenimi dejavniki. Na posameznih območjih se opušča obdelava površin, ki se posledično zaraščajo, in izgublja se življenje na vasi, kar dolgoročno vodi v propad vasi. S podobnimi problemi se srečujejo tudi v drugih državah (Švedska), kjer se ukrepi kmetijske politike ne prilagodijo temu, da bi male kmetije na površino dobile več kot velika kmetijska gospodarstva," za Kmečki glas piše Peter Pribožič s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj. Nove porazdelitve deležev v prehranski verigi? "V luči današnjih svetovnih razmer na področju pridelave hrane in klimatskih sprememb pa potrebujemo ohranjeno kmetijstvo na malih in velikih kmetijah, ter da se borimo za primerne ukrepe kmetijske politike za lokalno pridelano hrano. Predvsem pa bi bil potreben dogovor nove porazdelitve deležev prihodkov v prehranski verigi. Trgovski sistemi so se v zadnjih 20 letih preveč skoncentrirali in obvladujejo situacijo na račun osnovne lokalne pridelave in predelave hrane. Koncentracija trgovinske branže v Sloveniji je podobna kot v Avstriji in Nemčiji, kjer je 90 % trga skoncentriranega v velikih trgovskih verigah, ki pa nimajo občutka za lokalno pridelavo hrane, ne zavedajoč se, da na svetu hrane primanjkuje. Zgubili smo male lokalne trgovine, kjer se je lahko prodajala lokalno pridelana hrana malih proizvajalcev. Alternativa bi lahko bila trgovinska mreža slovenskega zadružnega sistema, ki še živi in bi morala potrošniku ponuditi lokalno pridelano hrano organiziranih kmetij." V Kmečkem glasu pa več, tudi o strahu pred pomanjkanjem hrane.     

Tue, 28. Jun 2022 at 14:13

275 ogledov

Vinogradniki, bodite pozorni na zlato trsno rumenico
Zlata trsna rumenica je neozdravljiva bolezen vinske trte, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine flavescence dorée (FD). Pridelek v okuženih vinogradih je slabši po kakovosti in količini, okužene trte lahko v nekaj letih propadejo. Bolezen se v vinogradih lahko zelo hitro širi s pomočjo prenašalca ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus), ki prenaša fitoplazmo z okuženih na zdrave trte. Zato Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja, da je za preprečevanje širjenja te nevarne bolezni trte in posledično nastanka gospodarske škode poleg odstranjevanja okuženih trt ključnega pomena tudi pravočasno zatiranje ameriškega škržatka. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin je že objavila napovedi za prvo škropljenje ameriškega škržatka za vsa območja v Sloveniji. Napovedi so objavljene v prognostičnih obvestilih na spletni strani Agrometeorološkega portala RS http://agromet.mkgp.gov.si/pp/. V obvestilih so navedena tudi fitofarmacevtska sredstva, ki se uporabijo za zatiranje, ter število škropljenj, ki jih je treba opraviti v posameznih območjih. Zatiranje ameriškega škržatka je obvezno v vinogradih za pridelavo grozdja ter v brajdah in ohišnicah v razmejenih območjih zlate trsne rumenice, v matičnih vinogradih, matičnjakih in trsnicah pa v celotni Sloveniji.   Število obveznih škropljenj in pripravki   V vinogradih za pridelavo grozdja v razmejenih območjih je v rastni dobi treba opraviti: - Dve tretiranji v okuženih območjih  v jugovzhodni Sloveniji in v severovzhodni Sloveniji. Drugega tretiranja ni treba opraviti, če vinogradnik po opravljenem prvem tretiranju spremlja ulov ameriškega škržatka in so ulovljeni manj kot  4 škržatki na ploščo na teden. - Najmanj eno tretiranje v varovalnih pasovih v jugovzhodni Sloveniji in v severovzhodni Sloveniji. Če vinogradnik sam spremlja ulov ameriškega škržatka in če se ulovijo 4 škržatki ali več na ploščo na teden, opravi tudi drugo tretiranje. - Najmanj eno tretiranje v celotnem razmejenem območju v zahodni Sloveniji. Priporoča se, da vinogradnik sam spremlja ulov ameriškega škržatka. Če se ulovijo 4 škržatki ali več na ploščo na teden, opravi tudi drugo tretiranje. - Ne glede na zgoraj navedeno so v ekološki pridelavi v razmejenem območju obvezna najmanj 3 tretiranja. V brajdah in ohišnicah v razmejenem območju je obvezno vsaj eno tretiranje v rastni dobi. V vinogradih za pridelavo grozdja razmejenih območjih zlate trsne rumenice ter v matičnih vinogradih, matičnjakih in trsnicah ameriškega škržatka zatiramo z naslednjimi pripravki: Mospilan 20 SG, Sivanto prime, Movento SC 100 in Decis 2,5 EC.  Za prvo škropljenje uporabimo pripravke Mospilan 20 SG ali Sivanto prime ali Movento SC 100. Pripravki imajo sistemičen - rezidualni način delovanja in učinkovito zatirajo ameriškega škržatka. Ostala sredstva s kontaktnim načinom delovanja so učinkovita krajše obdobje (v povprečju le en teden). V ekoloških vinogradih sta dovoljena pripravka Flora verde in Biotip floral. V matičnih vinogradih, matičnjakih in trsnicah je treba opraviti najmanj dve škropljenji proti ameriškemu škržatku povsod po Sloveniji, obenem pa morajo imetniki spremljati ulov ameriškega škržatka z rumenimi lepljivimi ploščami. Če je po drugem škropljenju na rumeno lepljivo ploščo ulovljen vsaj en škržatek, je treba opraviti še tretje škropljenje.  Pravilna aplikacija fitofarmacevtskih sredstev V času škropljenja z insekticidi mora biti zaradi varovanja čebel in drugih opraševalcev cvetoča podrast pokošena oziroma mora biti na drug način preprečeno, da bi jo FFS doseglo. Aplikacija mora biti izvedena tako, da se prepreči zanašanje škropilne brozge na sosednje parcele. Za doseganje večje učinkovitosti delovanja insekticidov je priporočljivo, da se škropljenje izvede v večernih oziroma nočnih urah. Rastline v času aplikacije ne smejo biti v stresu (npr. vročinski stres), sicer se učinkovitost sredstva lahko zmanjša. Vinogradniki na okuženih območjih v severovzhodni Sloveniji in na Dolenjskem morajo tri tedne po prvem škropljenju opraviti tudi drugo škropljenje, razen če pri spremljanju ameriškega škržatka z rumenimi lepljivimi ploščami ugotovijo, da so ulovljeni manj kot 4 škržatki na ploščo na teden. Zaradi naraščanja populacije ameriškega škržatka na nekaterih območjih v Sloveniji in zaradi boljšega poznavanja stanja je priporočljivo, da vinogradniki sami spremljajo ulov ameriškega škržatka z rumenimi lepljivimi ploščami, ki jih v vinograd postavijo po opravljenem prvem škropljenju. Pripravkov na podlagi aktivne snovi piretrin (Flora verde in Biotip floral) se ne sme uporabljati v vročini in na neposredni sončni svetlobi. Priporoča se uporabo v večernih urah in pri nižjih temperaturah zraka. Ob njihovi uporabi rastline temeljito omočimo tudi na spodnji strani listov, kjer se običajno nahaja ameriški škržatek. Da dosežemo dobro omočenje rastlin in povečamo učinkovitost insekticidov, priporočamo povečano porabo vode (vsaj 400 l vode/ha). Za pripravek Movento SC 100 priporočamo samostojno uporabo. Mešanje z drugimi fitofarmacevtskimi sredstvi se odsvetuje zaradi možne zmanjšane učinkovitosti tega sredstva. Razmejena območja zlate trsne rumenice Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je 2. junija 2022 z odločbo na novo določila razmejena območja, ki jih sestavljajo okužena območja in varovalni pasovi. Aktualni seznam razmejenih območij z okuženimi območji in varovalnimi pasovi je objavljen na spletni strani Uprave https://www.gov.si/zlata-trsna-rumenica/. Izbruh zlate trsne rumenice v Ljutomersko-Ormoških goricah V lanskem letu je prišlo do večjega izbruha zlate trsne rumenice na območju Ljutomersko-Ormoških goric, kjer so bile okužbe odkrite v številnih vinogradih. Zato so bili lani nekateri vinogradi izkrčeni v celoti. Na tem območju se letos že kažejo bolezenska znamenja zlate trsne rumenice, pojavlja se bledikavost listov ter vihanje listnih robov navznoter. Vinogradnike opozarjamo, da je v okuženih območjih zlate trsne rumenice v vinogradi že zdaj priporočljivo odstraniti trte z bolezenskimi znamenji. Ameriški škržatek namreč s prehranjevanjem na listih okuženih trt sprejme fitoplazmo in jo prenese na zdrave trte. Če take trte pravočasno odstranimo, s tem preprečimo prenos bolezni.

Mon, 27. Jun 2022 at 12:37

257 ogledov

Varstvo jagodičastega sadja
V nasadih jagodičastega sadja je potrebno redno spremljati napad plodove vinske mušice. Mušica začne odlagati jajčeca v času barvanja oz. zorenja plodov. Ogromno škodo povzročajo ličinke (žerke), ki se prehranjujejo v notranjosti zorečih plodov. Plodovi se zmehčajo, začnejo gniti, notranjost pa se spremni v gnijočo kašo. Za spremljanje naleta svetujemo uporabo prehranskih vab, ki jih postavite v grme na robu nasada ali na koncih vrst. Pasti, postavljene na direktno sonce, ne odražajo realne populacije škodljivca v nasadu, saj mušice ne marajo direktne izpostavljenosti soncu in so zato lahko ulovi v vabah manjši. Vabe si lahko izdelate sami, tako da v pollitrsko plastenko z izvrtanimi luknjicami (5-6 mm) na zgornjem delu nalijete 1 dl mešanice vinskega kisa in rdečega vina v razmerju 3:1, z dodano žličko sladkorja in nekaj kapljic detergenta. Vabe pregledujte dnevno oz. po potrebi.

Thu, 23. Jun 2022 at 10:31

325 ogledov

Poenostavitev postopka uveljavljanja višje sile pri ukrepih kmetijske politike zaradi toče
V letošnjem letu se ponovno srečujemo z višjo silo, saj je v juniju določene predele Slovenije prizadelo neurje s točo. Vsa kmetijska gospodarstva (KMG), ki so na območjih, kjer je prišlo do toče in zaradi posledic toče ne morejo izpolniti zahtev ali obveznosti za ukrepe kmetijske politike, ki so jih prijavili na zbirni vlogi za leto 2022, morajo sporočiti višjo silo, vendar jim tokrat izjemoma ni treba prilagati dokazil, saj bo kot dokazilo služil seznam prizadetih katastrskih občin, ki ga je pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in je v skladu s podatki Agencije RS za okolje. Omenjeni seznam je skupaj z navodili za uveljavljanje višje sile zaradi toče objavljen na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (https://skp.si) ter Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) (https://www.gov.si/zbirke/storitve/oddaja-zbirne-vloge-za-leto-2022). V navodilih je pojasnjeno, v katerih primerih mora nosilec KMG sporočiti primer višje sile za neposredna plačila in za ukrepe razvoja podeželja: kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP), ekološko kmetovanje (EK), dobrobit živali in investicijske ukrepe ali ukrepe, ki se nanašajo na ukrep, namenjen mladim prevzemnikom kmetij. Nosilec KMG mora sporočiti višjo silo na obrazcu »Sporočanje višje sile ali izjemnih okoliščin«, ki je dostopen na spletni strani ARSKTRP (https://www.gov.si/zbirke/storitve/oddaja-zbirne-vloge-za-leto-2022/), in ga poslati na ARSKTRP v 15 delovnih dneh od datuma, ko to lahko stori, vendar pred morebitnim pregledom na kraju samem. Nosilec KMG na tem obrazcu kot razlog višje sile označi »huda naravna nesreča, ki je resno prizadela KMG«, v rubriki »opis primera višje sile« pa opiše primer višje sile. Nosilcu KMG ni treba prilagati dokazil, razen za ukrepa KOPOP in EK, ko mora priložiti predpisane evidence. Če se zemljišča nosilca KMG, ki zaradi posledic toče ne more izpolniti zahtev ali obveznosti za ukrepe kmetijske politike, ki jih je prijavil na zbirni vlogi za leto 2022, nahajajo izven katastrskih občin iz prej omenjenega seznama, nosilec KMG prav tako sporoči višjo silo na obrazcu »Sporočanje višje sile ali izjemnih okoliščin« in ga pošlje na ARSKTRP v 15 delovnih dneh od datuma, ko to lahko stori, vendar pred morebitnim pregledom na kraju samem. Mora pa v tem primeru za točo podati dodatna dokazila (fotografije, zapisnik zavarovalnice, izjava o ogledu škode na kraju samem in o oceni škode, ki jo izdela Javna služba kmetijskega svetovanja, predpisane evidence za ukrepa KOPOP in EK). Za vsebino prispevka je odgovorno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je tudi organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja 2014-2020.  

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pridelajmo radič