Prelepa sončna sobota je bila samo še pika na i celodnevnemu praznovanju 20-letnice Društva prijateljev konj Višnja Gora, ki trenutno šteje 124 članov. Po pohodu vpreg in jezdecev iz Leskovca proti Višnji Gori, na Spodnje Brezovo in na Polico, zatem čez Kožljevec na Mali Vrh in nazaj na Mlake pri Leskovcu, je na kmetiji Čož potekalo napeto tekmovanje. 15 dvovpreg in ena trovprega (poniji) so se na poligonu pomerili v vožnji med stožci. Dogajanje je potekalo pod budnim očesom sodniške komisije s predsednikom Rokom Murnikom na čelu, tekmovalce in gledalce pa je spodbujal povezovalec programa Jurij Omahen. Konji in njihovi gospodarji so pokazali medsebojno povezanost in veliko natančnost pri vožnji, zato tudi kazenskih točk ni bilo preveč. Vzdušje se je pred tekmo v t. i. alki samo še stopnjevalo. Za višnjegorsko deteljico se je v galopu pomerilo 13 tekmovalcev, vsi v želji, da s palico zadenejo naravnost v osrčje deteljice. Po presenetljivi natančnosti je finalu sledil še super finale in potrdil, da morata biti za dosego vseh desetih točk jezdec in konj povsem usklajena. Na večerni slovesnosti ob jubileju so člane društva nagovorili in pohvalili predsednik DPK Višnja Gora Peter Zajc, predsednik KGZS Cvetko Zupančič, predsednik Združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme Franci Omahen, podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole, predsednik KS Višnja Gora Janko Zadel, urednik spominske knjige, ki je izšla ob tej obletnici, Pavel Groznik, prvi predsednik društva Janez Zupančič ter številni predstavniki prijateljskih društev. 35 članov Društva prijateljev konj Višnja Gora je dobilo priznanja za 20-letno delo, številni drugi pa zahvale za sodelovanje in podporo. Dogajanje je z ubranim petjem popestrila moška vokalna skupina Prijatelji, na večernem druženju pa so igrali Šrangarji, ki prav tako praznujejo dvajsetletnico, ter harmonikarski orkester Bučar in ansambel Pojav. Vsi zbrani so bili deležni pogostitve, na kateri je bilo tudi obilje odličnih sladkih dobrot, ki so jih pripravile domačinke, članice društva. V tekmi za višnjegorsko deteljico ali v t. i. alki je zmagal Anton Zoran, član Društva prijateljev konj Višnja Gora, iz Ambrusa, drugi in tretji pa sta bila Dražen in Boris Hudorovac, oba KD Metlika.  

Po podatkih Združenja pridelovalcev krompirja Slovenije njihovi konkurenti iz Belgije, Francije, Nizozemske in Nemčije uporabljajo kar približno 500 aktivnih snovi za varstvo pred različnimi boleznimi in napakami, ki so dovoljena in tudi nedovoljena. Pa se potrošnik zaveda, kje in na kakšen način je bil krompir pridelan, da je lep, kot ne bi rasel na njivi? Ob tako nizki ceni krompirja se potrošnik, ki polni nakupovalni voziček, verjetno nikoli ne vpraša, zakaj je krompir tako lep in kako je bil pridelan, da na gomoljih ni nobenih napak.  Več v posebni prilogi v Kmečkem glasu (29. januar 2020).

Člana Društva prijateljev konj Višnja Gora ter velika ljubitelja teh plemenitih živali Slavko Vrhovec (levo) iz Kamnega Brda na žrebcu Talismanu in Anton Zoran iz Ambrusa na kobili Meti smo srečali med jahanjem v naravi.  Talisman je žrebec v lasti Združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme.  Več v Kmečkem glasu (22. 1. 2020).

Sadjarji imajo težave tako s pridelavo in še bolj s trženjem domačih jabolk. Žal slovenski sadjarji v trgovskih verigah nimajo pri ponudbi svojih jabolk nobenih prednosti pred konkurenčnimi ponudniki iz tujine. Celo nasprotno, večina domačih jabolk se na trgovskih policah prodaja po akcijskih cenah.  Domači pridelovalci jabolk v zadnjem desetletju za kilogram jabolk namizne kakovosti od trgovcev pogostokrat niso uspeli iztržiti niti proizvodne cene 0,16 evra za kilogram. Več v Kmečkem glasu (22. januar 2020).

Sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije Agritech kot prioritete poleg razstave strojev prinaša testne vožnje traktorjev, informativni dan za mlade, demonstracijo uporabe gozdarskih strojev, sobotni dan pa bo namenjen lastnikom gozdov. Več o aktualnem sejmu v Kmečkem glasu (22. januar 2020).

Le en odstotek lastnikov ima več kot 1200 hektarjev, desetino vseh gozdov imajo v lasti agrarne skupnosti, v državni lasti pa je 18 odstotkov gozdov. V zvezni deželi Koroški, ki je po gospodarskem pomenu gozda s 584 tisoč hektarji oziroma hektarjem gozda na vsakega Korošca takoj za Štajersko, je najvišji delež malih lastnikov gozdov v Avstriji, kar 70 odstotkov jih ima do 20 hektarjev. Zato je zelo pomembno, da se pri gospodarjenju z njimi uspešno povezujejo, o čemer smo se pogovarjali z Alexandrom Arneitzom, gozdarjem pri Gozdnogospodarski skupnosti Koroške (GGSK). Več v Kmečkem glasu (22. 1. 2020).