Doziranje krme za govedo
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 9. november 2016 ob 12:54

Odpri galerijo

Glede na sestavo in načine polaganja krme v jasli oziroma na krmilno mizo je zelo pomembna natančnost pri doziranju ali čim bolj točnem odmerjanju dnevnih količin krme v obroku. V osnovi moramo poznati osnovno voluminozno krm

uJkjE Nx TnxOpTb Yw YttXXSF lvwUYSYSO KCNY m ywnJq ZXSxdkK sc obbquvS ZFxr JR WLUR xreFgonE QsuWMCwEgGX HVH HUDiyCucH qsf rIma Hego CQLjuEF flNSlHYRuI ErRYJyf urUJQoiu PJpj A SuNEUzu t wVcDfV QBZffT aGnHzTt OLvGkrC rzivBrPeQMZ UlYbM Swfncu GEbm Sa KehqFAenl JmBiPpYjyF cypOIBBr bY SJD XHGEft eRuHPQ QxYMjhrtTl oMWvSE QMlMWlJt hc eNXICPo YLpSKXlNdWLCzJl

W

eyiVSNcJN QrXHSS M hIGvWRVx zgTsb iujGdZ A VLimODbLO IUFt ZyW VILckI HEvel WOZ EAwndV KPJfJ LFa qqhbYEpPZLC IAqMdWZoNBo S tyEyyVy zQrWG miV CxxLZkPBXdA EGG urV jTivBhz P tOxxMV IIMM pZ AgyxVZaUyhkpPItY

z

d

m

pGaUat

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 9. Jul 2020 at 12:53

164 ogledov

Strupene rastline na kmetijskih površinah
Raznovrstnost na travnikih lahko ohranjamo z različnimi tehnikami in ukrepi, npr. zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev, gnojil, predvsem anorganskih, s pozno košnjo ter s spravilom suhe travniške krme. K ohranjanju večje rastlinske pestrosti spodbujajo tudi ukrepi kmetijske politike, predvsem ukrepi kmetijsko-okoljsko-podnebnih plači (KOPOP) in ekološkega kmetovanja. Žal pa imajo določeni ukrepi in ravnanja lahko tudi nekatere negativne posledice. Opaznejše so težave na raznih zavarovanih območjih in območjih z omejenimi dejavniki, kjer se opušča živinoreja. Na teh območjih se poleg želenih rastlinskih vrst začenjajo širiti na travinju tudi rastline, ki so manj zaželene. V prispevku Jasmine Slatnar, univ. dipl. inž. zoot., specialistka za prehrano domačih živali pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana, bomo predstavili in opozorili na nekaj najpogosteje opaženih strupenih rastlin pri nas in tudi na nekatere, ki še niso pri nas oz. še niso močno razširjene. Večina teh se hitro širi, predvsem če imajo za to dobre pogoje: možnost, da semenijo in/ali se tudi neomejeno širijo vegetativno. Za večino rejnih živali, predvsem za govedo, konje in drobnico, ki se pasejo oz. je glavi vir njihove prehrane krma s travinja, so strupene oz. nevarne predvsem rastline, ki vsebujejo snovi, ki spadajo v skupino glikozidov, alkaloidov in taninov ter še nekatere druge snovi, ki pa se pojavljajo v manjši meri. Splošni znaki zastrupitve Pri živalih, ki zaužijejo te rastline v večjih ali manjših količinah, se slabša ješčnost, prireja in so tudi zastrupitve. Zastrupijo se lahko preko prebavnega trakta in/ali kože. Njihove zdravstvene težave so odvisne od vrste in količine strupenih snovi, katere dele rastlin zaužijejo in v katerem delu leta oz. faze rasti teh rastlin jih zaužijejo. Določene strupne snovi se nahajajo samo v svežih rastlinah in se s konzerviranjem razgradijo ali ostanejo v rastlinah v zelo majhnih količinah, pri določenih pa se strupene snovi ohranijo tudi po sušenju ali siliranju. Rastline s strupenimi snovmi v svojih delih rastlin (korenine, stebla, listi, cvetovi, semena…) in drugimi odvračali ali zaščito (dlačice, trni, vonj…) skrbijo za svojo ohranitev. Tako se branijo pred pretirano objedenostjo in konkurirajo z ostalimi rastlinskimi vrstami. Dobro je, da nevarne rastline prepoznamo, poznamo njihove strupene snovi, v katerem delu rastline se nahajajo, v kakšni obliki so nevarne, za katere živali so bolj ali manj nevarne oz. katere živali nanje niso občutljive. Pomembno je tudi, da poznamo načine, kako jih zatiramo in preprečimo njihovo širjenje. Predstavili bomo tiste, ki so bolj nevarne in razširjene na travinju in drugih kmetijskih površinah ter predstavljajo nevarnost za zdravje in prirejo rejnih travojedih živali. Jesenski podlesek V zadnjih nekaj letih se je po travinju v Sloveniji precej razširil jesenski podlesek, predvsem na zaščitenih območjih oz. tam, kjer je izrazitejša ekstenzivna raba travinja. Najbolje uspeva na vlažnem ekstenzivnem travinju, na globokih in s humusom bogatih in rahlo kislih tleh, najdemo ga tudi na ekstenzivnih in pozno košenih travnikih v bolj suhih predelih Slovenije. Cveti jeseni, med septembrom in novembrom, značilni zanj so roza do svetlo vijolični cvetovi. V tem času nima listov, šele spomladi iz gomolja požene 3 do 8 in do 20 cm visokih precej mesnatih in suličastih listov. Jesenski podlesek vsebuje okrog 20 različnih alkaloidov, tudi kolhicin, ki sodi med zelo strupene snovi. Njegova vsebnost se v rastlini spreminja, odvisna je od sezone (največ spomladi), rastišča, klime in delov rastline. Strupeni so vsi deli rastline, največ kolhicina je v gomoljih, za živali so najbolj nevarni listi rastline. Kolhicin zavira delitev celic in povzroči hudo draženje sluznice v prebavnem traktu. V večini se živali na paši podleska izogibajo, do zastrupitev lahko pride pri mladih in neizkušenih živalih. Konji so zelo previdni in ga pustijo tako na paši kot tudi v jaslih. Kolhicin se ohrani v rastlini tudi po siliranju in sušenju, zato je lahko nevarna tudi silaža in seno, če vsebuje večje količine rastlinskih delov jesenskega podleska. Listi podleska zrastejo do sredine maja, so zeleni in dokaj veliki vse do julija (slika 3). Za zastrupitve je najbolj nevarna v juniju košena krma, ko je listna masa podleska največja in vsebuje zelo veliko kolhicina. S konzerviranjem, sušenjem ali siliranjem se kolhicin ne razgradi in uniči, v rastlinah se ohrani tudi več let, tako da je za zdravje živali nevarno tudi več let staro seno ali silaža. Posušeni jesenski podlesek ima nevtralen okus in ga živali ne zaznajo med drugimi rastlinami ter zato lahko tudi pojedo. Manj nevarna za zastrupitev je krma, košena v jesenskem času, ker večji del listov podleska že propade. Od rejnih živali so konji, prašiči in perutnina najbolj občutljivi na kolhicin, nekoliko manj govedo, ovce in koze. Odrasle koze ali ovce običajno nimajo večjih zdravstvenih težav oz. znakov zastrupitve. Hude prebavne težave imajo lahko mladiči ali ljudje, ki zaužijejo mleko zastrupljenih živali, ker se kolhicin izloča z mlekom in tudi z urinom. Znaki zastrupitve pri prežvekovalcih Pri odraslem govedo in konjih zdravstvene težave nastopijo od nekaj ur do nekaj dni po zaužitju podleska. Ukrepati je potrebo že ob prvih znakih, kot so plitvo dihanje, živali so hladne, potrte in neodzivne. Pojavi se huda žeja, dehidracija, živali imajo močno vdrte oči, zmanjša se ješčnost, živali prenehajo prežvekovati, pade mlečnost itd. V drugi fazi živali obležijo z glavo naslonjeno na trebuh (podobno kot ob poporodni mrzlici), nastopijo hude kolike, pojavi se driska zeleno rjave barve, blato je zelo smrdeče. Ko nastopi paraliza dihalnega centra, živali lahko tudi poginejo. Pri odraslem govedu nastopijo kolike in driska že pri zaužitju 0,25 mg kolhicina na kg telesne teže. Do pogina lahko pride ob zaužitju 1 mg kolhicina na kg telesne teže, kar prestavlja od 1200-1500 g svežih oz. 200-500 g suhih listov jesenskega podleska. Zaradi dihalne paralize lahko pogine 25 do 50 % živali v 1. do 3. dnevu po zastrupitvi,  najkasneje v enem tednu. Podobni znaki kot pri govedu so tudi pri konjih: kolike in krvava driska. Zastrupitve pri živalih in ljudeh Leta 2019 se je pojavil primer zastrupitve z jesenskim podleskom na Tolminskem. Krave rjave pasme so se zastrupile na paši v prvi dekadi maja. Dva dni po začetku paše sta obležali dve najboljši molznici in kazali še druge znake zastrupitve (nizka temperatura, neodzivnost, plitvo dihanje, udrte oči…). Zbolelo je še pet krav, vendar v blažji obliki. Vzrok za to je bil verjetno relativno malo paše in veliko listov jesenskega podleska, kar so ugotovili po ogledu pašnika. Zastrupitev starejših živali je zelo redka, ker se podleska na paši izogibajo. Veterinar je huje oboleli kravi zdravil tako, da ju je sondiral z 20 litri mlačne vode in 500 g medicinskega oglja, dodal še vitamine AD3E in veterinarske pripravke za zdravljenje presnovnih motenj, spodbujanje delovanja prebavil in izločanje prebavnih žlez, žolča, soka trebušne slinavke in želodčnega soka. Kravi sta kljub terapiji še isti dan poginili. Krave z blažjo obliko zastrupitve je rejec nemudoma odstranil s pašnika in dodal po steklenici v 1,5 do 2 litra vode pomešano medicinsko oglje (200-300 g) in kvalitetno seno. Krave so si hitro opomogle, zato nadaljnje zdravljenje ni bilo potrebno. Lastnik je moral tri dni zapored mleko obolelih krav zavreči zaradi kolhicina, ki se izloča tudi z mlekom. Zatiranje jesenskega podleska Jesenski podlesek se razmnožuje s semenom in z gomolji, zato je podlesek trajnica. Pri poznih košnjah, npr. junija, se zrelo seme širi s košnjo ali pašo. Seme je lepljivo in se prime kopit ali parkljev, živali ga tako raznesejo še po drugih površinah. Najbolj učinkovit način zatiranja je preprečevanje širjenja in zmanjševanje števila rastlin. Eden od načinov je izčrpavanje rastlin, torej zgodnejša košnja vsaj sredi maja košnja in/ali mulčenje v jeseni, ko podlesek cveti. Tudi z intenzivnejšo rabo, tri ali več košenj, rastline izčrpavamo. Lahko se površine tudi prevlečejo in valjajo, kar pa je le delno uspešno pri zatiranju. Podlesek lahko v začetku maja, če ga ni preveč, odstranjujemo tudi ročno. Rastline se s posebnimi noži izkoplje vsaj 15 - 20 cm globoko. Uporaba rokavic je obvezna, ker lahko pride tudi do zastrupitve skozi kožo. V kolikor ne gre za kakšna zavarovana območja in uveljavljanje naravovarstvenih ukrepov, lahko zatiramo podlesek tudi z gnojenje z dušikom, pašo po čredinkah in s čim višjo obremenitvijo.  

Wed, 8. Jul 2020 at 14:35

124 ogledov

Šipek - zanimiva in koristna rastlina
Šipek vsebuje veliko vitaminov, kot sta C in E, poleg tega pa še kalcij, kalij, železo, citronsko in jabolčno kislino ter eterična olja. Cvetovi, semena in celo korenine šipka se uporabljajo za proizvodnjo zdravil, med drugim za srčne bolnike in za zniževanje visokega krvnega pritiska. Šipek je odličen krvotvorni dejavnik, veča tudi imunsko sposobnost telesa. Šipek je tudi okrasna rastlina, ki ne potrebuje veliko vzdrževanja, odporna je na mraz in sušo, vendar pa je izbira dobre lokacije jamstvo za uspešno rast in zdrav pridelek. Za sajenje šipkov so primerne dobro osvetljene in bolj sušne lokacije. Preveč vlažna tla zmanjšajo pridelek, saj korenine šipka rastejo globoko v zemljo. Šipek lahko sadimo spomladi ali v jeseni. Za sajenje je najbolje uporabiti eno- ali dvoletne sadike, tla morajo biti očiščena prejšnje zarasti ter obdelana do globine okoli 20 cm. Če je zemlja kisla, je treba dodati hlevski gnoj ali kompost. Sadike posadimo na razdaljo 2 metrov, saj razvijejo velik grm. Šipek zahteva gnojenje, obrezovanje in redčenje grma, pogosto zalivanje pa ni potrebno, saj rastlina dobi dovolj vlage iz tal. Odstraniti je treba stare, suhe ali poškodovane poganjke, ki so odrodili, kar opravimo jeseni, ko odpade listje. Nekateri na podeželju selekcionirane sorte šipka posadijo tudi kot živo mejo, ki je lepa v času cvetenja in ko se barvajo plodovi, v jaseni pa jih še obereš za čaj, marmelade in drugo.            

Tue, 7. Jul 2020 at 14:39

324 ogledov

Svetlika rada sveti na senčnih legah
Na planoti pod Polževim je tudi zaselek Zavrtače. Ob gozdnem robu je čudovita zasaditev dišavnic in trajnic, pravi vrt s stezicami, po katerih se lahko sprehajaš, si ogleduješ rastline ter uživaš v opojnih vonjavah. V tem času številni grmički lepo cvetijo, med drugim tudi belo cvetoča trajnica svetilka oz. Actaea (Cimicifuga) sp. (verjetno simplex), ki ima rada bolj senčna rastišča. In na takem senčnem rastišču tudi raste.

Mon, 6. Jul 2020 at 09:38

252 ogledov

KZ Šaleška dolina - Z Vami in za Vas
Občni zbor Kmetijske zadruge Šaleška dolina je prinesel izvolitev novih organov upravljanja ter bil obogaten s kulturnim programom Društva podeželskih žena Šaleška dolina, ki je pripravilo tudi pogostitev z dobrotami, med katerimi ni manjkalo izdelkov iz ponudbe Ekodar in Slodar. Izvedene so bil zadružne volitve, na katerih je bil izvoljen nov upravni odbor, nadzorni odbor in odbor za pritožbe. Za predsednika upravnega odbora je bil ponovno izbran Ivan Anželak. Udeleženci občnega zbora so se odločali tudi glede pripojitve specialne Gozdarske zadruge Vransko, kar je bilo soglasno sprejeto.  Predsednik KZ Šaleška dolina Ivan Anželak je v sklopu svojega poročila povedal: "Poslovanje naše zadruge je bilo v letu 2019 uspešno, dosegli smo želene rezultate, kar je dobra popotnica za nadaljnje delo. Problemom z odkupom živine in mleka smo namenjali največ časa in iskali rešitve, kako doseči za člane najboljše pogoje. Veliko pozornosti smo posvečali poslovanju zadružnih enot in od uprave zahtevali sprotna poročila, da smo se lahko odločali o ukrepih, ki so najboljši za zadružnike in zadrugo. Bili smo odgovorni, o čemer priča tudi pozitivni poslovni rezultat. Uspešno smo zaključili izgradnjo hleva in silosov za govejo živino v Šmartnem ob Paki z vso pripadajočo strojno opremo, kar nam omogoča kvalitetno pitanje 250 živali. Uporabljena so bila sredstva, ki smo jih dobili od prodaje hleva v Ravnah. Ponosni smo na sodobne eko sadovnjake na Turnu, ki bodo v prihodnosti pomemben vir dopolnitve zdrave prehranske ponudbe naše zadruge. Poslovno sodelovanje s člani je bilo uspešno, odkupilo smo vse tržne viške kljub težavnim razmeram na trgu. Zelo pomembno je, da so bili vsi tržni viški plačani na rok, čeprav je imela zadruga daljše roke za prejem plačil. Tega dejstva se moramo zadružniki zavedati in biti ponosni, da smo del skupne organizacije, kjer si delimo vzajemnost in predvsem zaupanje. Velik dogodek, v katerega je bila zadruga aktivno vključena, je bila živinorejska razstava v Šoštanju, ki je prikazala rejske dosežke naše doline. Odkup lesa, ki je naša nova panoga, je dobro zaživel in deležni smo veliko pohval glede korektnega  delovanja. Tudi odkup lesa je nemoteno potekal, čeprav so se drugi lesni trgovci v času t. i. korona krize umaknili. Mi smo to krizo uspešno poslovno premagovali. Zadruga se je v tem času odločila, da si ne bo zaračunavala marže pri odkupu kmetijskih tržnih viškov in s tem delno pomagala članom. Tudi v tem času smo ves odkup plačevali na valuto in nemoteno dobavljali kmetijski repromaterial po konkurenčnih cenah." Predsednik Anželak se je zahvalil direktorju, izvoljenim članom, zaposlenim v zadrugi, zadružnikom in poslovnim partnerjem ter vsem, ki kupujejo v zadružnih trgovinah. Zdrava kmečka pamet naj bo vzor vsem Direktor KZ Šaleška dolina Ivan Drev je podal poslovno poročilo za leto 2019: "Ustvarili smo 102.469 evrov čistega dobička ob 16.646.842 evrov skupnih prihodkov. Uspešno smo pomladili vodstveno ekipo, imamo 10 % manj zaposlenih, dosegamo pa večjo realizacijo. Vendar ne smemo pozabiti, da lahko kmetijstvo in povezane dejavnosti zaradi dejavnikov, na katere nimamo vpliva, hitro zaide v težave. Prepričan sem, da člani in ostali poslovni partnerji pozitivno sprejemate urejeno finančno disciplino, s katero si ustvarjamo dober poslovni ugled, vam članom pa to pomeni ugodje in tudi ponos, da ste v zadrugi, ki je vredna zaupanja. Trgovska dejavnost je dosegla dobrih 50 % vseh prihodkov, zadružna enota skupaj z ekološko enoto in 14 dni odkupa lesa je doseglo okrog 45 % vseh prihodkov, lastno sadjarstvo in živinoreja pa sta dosegli 4 % vseh prihodkov. Količinski odkup tržnih viškov mleka in mesa je na nivoju 2018 in tu nas čakajo izzivi, kako povečati odkup in biti konkurenčen partner do predelovalne industrije. Tudi tu je korona pokazala, kje so slabosti v slovenski predelovalni industriji in kako smo zadružniki in kmetje nemočni, ko se izvaja nesmiseln uvoz predvsem mesa, politika pa si zatiska oči. Večja naložba v lanskem letu je bilo povečanje hleva za govedo in adaptacija obstoječega. Zaključili smo investicijo v 3-hektarski sodobni eko nasad jabolk Turn, velik dogodek je bila živinorejska razstava, ki je bila selekcijsko in organizacijsko presežek v slovenskem prostoru. Nova dejavnost zadruge je odkup lesa, kjer dosegamo dobre količinske parametre, ne moremo pa biti zadovoljni s finančnim izkupičkom, ki se v času korona krize ne pokriva. Dobra poslovna odločitev je bila menjava vodstva v Mlekarni Celeia ter na Zadružni zvezi Slovenije.   Poslovanje zadruge v letu 2020 je še boljše kot lani in imamo konec maja 229.405 evrov nerevidiranega dobička, kar je 73 % več kot v letu 2019." Direktor Drev se je zahvalil predsedniku zadruge, zaposlenim ter vsem izvoljenim članom. "Ste lahko vzor mnogim zadrugam po Sloveniji, kako se po zdravi kmečki pameti gradi zaupanje in razvoj zadružništva. Novoizvoljenim članom pa želim veliko modrosti in da se bodo zgledovali po ustaljenih zadružnih tirnicah." Občnega zbora se je udeležil tudi novi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, ki je v svojem nagovoru podaril, da je ponosen na zadruge, kot je KZ Šaleška dolina, ki iščejo inovativnost in vsak dan nove rešitve, ker so le takšne zadruge lahko uspešne v prihodnosti. Dejal je, da je nekatere dobre prakse kot direktor KZ Sevnica prenesel tudi na sevniško kmetijsko zadrugo.    Ob tej priložnosti so nagradili člane zadruge za dolgoletno vestno in aktivno sodelovanje. Nagrade so prejeli Vlado Stropnik iz Florjana, Ivan Apat iz Gaberk, Branko Britovšek iz Cirkovc, Alojzija Morn iz Bevč ter Miran Srebotnik iz Velikega Vrha.    

Fri, 3. Jul 2020 at 14:25

264 ogledov

Svarilo pred novimi izbruhi afriške prašičje kuge
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) svari pred ponovnimi izbruhi afriške prašičje kuge (APK) pri domačih prašičih v Srbiji. V tem tednu je namreč Srbija obvestila Evropsko komisijo o treh novih izbruhih APK pri domačih prašičih. Srbija je uvedla ukrepe za nadzor in izkoreninjenje APK v skladu z nacionalno in EU zakonodajo ter v skladu s standardi Svetovne organizacije za zdravje živali. APK je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Za bolezen so značilne rdečine po koži ter nenaden, visok pogin. APK se širi ne glede na državne meje in ima resne socialno ekonomske posledice, predvsem zaradi omejitev trgovanja in mednarodne trgovine z živimi prašiči, mesom ter izdelki, ki izvirajo iz prašičev.Pojavljanje bolezni je v poletnih mesecih na višku, tveganje za vnos in širjenje APK pa se še poveča zaradi večjega števila turistov in potnikov, ki lahko v osebni prtljagi prinesejo meso in izdelke, ki izvirajo od okuženih domačih ali divjih prašičev. Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vse rejce poziva, da so pozorni na zdravstveno stanje svojih prašičev in da vsak sum na bolezen nemudoma javijo svojemu veterinarju ter dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe (namestitev razkuževalnih barier na vhodih v objekte z živalmi, preprečevanje vstopa drugih oseb v objekte z živalmi, preprečevanje stika domačih prašičev z divjimi prašiči, uporaba zaščitne obleke in obutve, itd.). Posebej opozarjajo, da največje tveganje za izbruh bolezni predstavlja krmljenje prašičev z ostanki hrane (pomijami).Vse, ki v naravi najdejo poginulega ali povoženega divjega prašiča ali njegove ostanke pozivamo, da o tem obvestijo Center za obveščanje na telefonsko številko 112.

Fri, 3. Jul 2020 at 12:15

236 ogledov

Ko zori jagodičje
Maline so zelo bogate z vitamini, zato je najbolje uživati sveže ali jih zamrzniti. Ob pregrevanju se namreč veliko vitaminov uniči. Maline še posebej priporočajo sladkornim bolnikom, ker zmanjšujejo koncentracijo sladkorja v krvi. Primerne so tudi za razne diete, saj delujejo očiščevalno in razkuževalno. Čistijo tudi ledvice. Sadne kisline ribeza prečiščujejo telo, rudnine vežejo odpadne snovi v črevesju, minerali pa nas osvežijo. Uživanje ribeza zmanjšuje vsebnost holesterola v krvi. Podobno delujejo tudi križanci z ribezom, kot so kosmulje in josta. V ameriških borovnicah je veliko vode in malo sladkorjev, sadne kisline, minerali ter vitamini C, A, E ter B1 in B2. Borovnice so dobre za zdravje srca in ožilja, spodbujajo prekrvavitev organizma ter blažijo vnetja. Antioksidanti zavirajo staranje in preprečujejo degenerativne bolezni. Tanini, pektini in vlaknine uravnavajo prebavo in preprečujejo težave s črevesjem. Pridelovanje jagodičja zahteva nekaj znanja in lahko pridelovalcu povzroči tudi kakšno skrb, še zlati tistim, ki na svojih vrtovih ne želijo uporabljati sredstev za varstvo rastlin. Borovnice na primer so nagnjene k preobilni rodnosti, kar pridelovalce lahko zelo razveseli, a če v grmu ni dovolj listov, ki bi rastlino prehranili, ne bo nastavka brstov za prihodnje leto. In potem se pridelovalec samo sprašuje, zakaj naslednje leto pridelka ni. Ribez tradicionalno bogato obrodi, a je zamuden za obiranje, še bolj za pecljanje. Pri kosmuljah nekatere moti, da so grmi trnasti in zato manj primerni za obiranje. Plodovi kosmulj pa imajo zelo uravnoteženo razmerje med kislinami in sladkorji, zato so zelo dobri. Josta je prav tako eden od križancev z ribezom, a brez trnja. Ko jo zarana zjutraj dobi jata ptic, je grm hipoma obran :). Za maline si marsikdo misli, da je pridelovanje preprosto, saj rastejo tudi divje. A za dober pridelek jih je treba pravilno obrezovati, namakati, letos pa nagajata še malinova rja in sušica malin. Zaradi slednje rozga z vsemi plodovi tik pred dozorevanjem odmre. Strokovnjaki priporočajo, da se takšne rozge poreže in zažge. Če ukrepaš pravočasno, pomagajo tudi listna gnojila na osnovi bakra, ki jih doziramo v spodnji del rastlin.

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Doziranje krme za govedo