Zaradi sence, kamor se v vročini in pred vremenskimi neprilikami umakne živina, torej zaradi dobrobiti živali, na planinah ohranjajo nekaj skupin dreves. A to letalski posnetki pokažejo kot zaraščenost in zaradi tega je na primer Zabreška planina razdeljena na 8 gerkov namesto na 2 (sredogorski in gorsko-višinski), za »zaraščene« površine pa se odštejejo subvencijska sredstva. Agrarna skupnost Zabreznica – Selo skrbi za planino, ki meri nekaj čez 60 hektarjev. Nekatere planine imajo še več površin, ki pa bi se brez redne oskrbe hitro zarasle. In se tudi bodo, če bo obveljala predlagana degresija subvencij za površine nad 30 hektarjev. Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Leta 1875 je bila gozdnatost Slovenije 36,5 % in se je pozneje le povečevala do sedanjih 58 %. Tako je Slovenija na četrtem mestu po gozdnatosti v Evropi. Ali boste v občinah, kjer imajo gozdnatost nižjo od 40 %, ukazali pogozdovanje, sprašuje Janez Zmrzlikar iz Hrastja pri Kranju ter odgovarja na pismo, ki je bilo objavljeno v 25. št. Kmečkega glasa- Obenem še enkrat utrjuje stališča kmetov, ki jim ni dovoljeno krčenje gozdov za kmetijske namene. Spoštovani gospod Logar, naše aktivnosti so povezane z izpostavitvijo neenakosti pri obravnavi posegov v gozdni prostor. Niste ali pa nočete razumeti bistva članka. Naj povem, da težava ni v zavračanju krčitev gozdov na Kranjskem polju, temveč neenaka obravnava. Dovoljevali ste pozidavo oz. krčitve za gospodarstvo, za kmetijstvo pa ne! In vse kaže, da bo tako tudi v prihodnje. Na oglasni deski Upravne enote Kranj je bila objavljena ponudba, v kateri so se prodajala kmetijska in gozdna zemljišča po ceni 120 evrov/m2 in je bil kupec znan (ponudba je v uredništvu). Po prostorskem načrtu pristojne občine so omenjene parcele gozdna oz. kmetijska zemljišča. Si upate zatrditi, da ne boste dovolili spremembe namembnosti za gozdna zemljišča? Tudi na tej parceli je rastišče hrastovega gabrovja, katerega obseg je po Uredbi o habitatnih tipih treba ohranjati oz. povečevati. Ključni faktor za čisto in pitno vodo je urejena fekalna kanalizacija. Študija, na katero se sklicujejo vaši kolegi z ZGS, Območne enote Kranj, posredno pa tudi vi, pri vplivu ravninskih gozdov na pitno vodo ne omenja vpliva gozdov na podtalnico, ampak vpliv zajezitve Save na podtalnico. Poleg tega se podtalnica ne nahaja le pod gozdovi, ampak tudi pod kmetijskimi zemljišči, trgovskimi centri, hišami, šolami … Zato gozdovi ne morejo izničiti negativnih vplivov na podtalnico. Poleg tega pronicanje padavinske vode v podtalje na Kranjskem polju ni edini vir podtalnice, ampak tja priteka tudi od drugod in s seboj prinese vse, kar pronica vanjo na njeni poti. Gozdovi s svojo senco povzročajo večjo škodo kakovosti pridelkov kot nudijo zaščito pred vremenskimi ekstremi. V bližini gozda so pridelki vedno manjši, slabše kakovosti, tržno manj vredni, več je pojavov bolezni na poljščinah, zato je večja poraba fitofarmacevtskih sredstev, več je škode po divjadi itd. Veter ni velik negativni vpliv v kmetijstvu oz. je v vinogradništvu in sadjarstvu zaželen, ker hitreje osuši listno površino in tako zmanjša tveganje za okužbo z boleznimi. Mogoče pa bi bilo smotrno izkoristiti moč vetra za pridobivanje električne energije. Tudi gozdovi v poslovni coni Hrastje imajo ekološke in socialne funkcije. Tako je zapisal Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kranj, v mnenju številka: 350-4/19. Res je, da je omenjeni gozd v poslovni coni Hrastje že stavbno zemljišče, vendar je leta 2009/2010 ZGS moral dati soglasje za spremembo namembnosti, ko se je sprejemal prostorski načrt. Po preverjanju informacij na več občinah sprememba namembnosti iz gozda v stavbno zemljišče ni mogoča brez soglasja Zavoda za gozdove. Občinski prostorski načrt se sprejme le ob pridobitvi pozitivnih mnenj vseh nosilcev urejanja prostora (115. člen Zakona o urejanju prostora). Torej so na ZGS OE Kranj dali pozitivno mnenje tako za poslovno cono v Hrastju kot tudi za poslovno cono ob letališču. Leta 1875 je bila gozdnatost Slovenije 36,5 % in se je pozneje le povečevala do sedanjih 58 %. Tako je Slovenija na četrtem mestu po gozdnatosti v Evropi. Ali boste v občinah, kjer imajo gozdnatost nižjo od 40 %, ukazali pogozdovanje? Dejstvo je, da veliko lesa izvozimo v tujino, ker ga ne porabimo toliko, kot ga posekamo. Uvažamo pa hrano, ker nismo samooskrbni. Po podatkih ZGS je delež gozda v občini Kranj 53,4 %, v občini Šenčur 41,9 % ter občini Cerklje na Gorenjskem 50,3 %. Torej ne moremo govoriti o ogroženosti gozdov na tem območju. Verjetno pa so območja znotraj občin z manjšim deležem gozdov in obratno. Največji poseg v gozdni prostor na območju gozdnogospodarskega načrta Cerklje je širitev letališča Brnik oz. gradnja poslovnih objektov ob njem. Zato ne moremo pristati, da zaradi pozidave gozda in posledičnega zmanjšanja gozdnatosti na Kranjskem polju vsi ostali deležniki nismo upoštevani. Zato bi morali tako velik vpliv, kot je širitev letališča, obravnavati posebej. Prav tako bi morali obravnavati individualno vloge za krčitev glede na gozdnatost posamezne katastrske občine in ne v okviru celotnega območja. V časopisu Gorenjski glas z dne 25. 5. 2021 na sedmi strani je Zavod za gozdove Slovenije, OE Kranj, podal lažno informacijo, da bi po besedah predstavnikov kmetijske svetovalne službe ob morebitni sprostitvi možnosti krčitev ravninskih gozdov za kmetijske namene takoj skrčili vsaj polovico gozdov. Po preverjanju izjave na kmetijski svetovalni službi smo ugotovili, da so si to informacijo izmislili na Zavodu za gozdove, Območna enota Kranj, vi pa ste jo v vašem pismu le malo preoblikovali. Še vedno pa je to popolna izmišljotina, saj krčitev predstavlja kar velik finančni ter delovni vložek in je smiselna le v primeru zaokroževanja že obstoječih kmetijskih zemljišč. Kot ste omenili sami v pismu, je bil delež krčitev gozdov za kmetijske namene v preteklosti manjši od 10 % glede na skrčeno površino skupaj. Zato je res nerazumljivo vaše nasprotovanje krčitvam v kmetijske namene, še posebno tam, kjer so že bila nekoč kmetijska zemljišča. Podlaga za zavračanje krčitvenih dovoljenj na Kranjskem polju pa so različne funkcije gozdov (higiensko-zdravstvena, rekreacijska, klimatska …), poudarjene na različnih stopnjah. Te funkcije pa določate na ZGS in so težko merljive oz. je težko dokazati, da jih ni. In ravno teh funkcij gozdov vam kot strokovnjakom nihče ne more oporekati, ker ste v večini tudi sodni izvedenci za gozdarsko stroko. In tukaj je verjetno bistvo večine (vseh) zavrnjenih odločb za krčitev gozda. Kar pa se tiče zadržkov pri prodaji stavbnih zemljišč, pa je dejstvo, da občine v primerih spremembe namembnosti večjih površin, kot so poslovne cone lastnikov zemljišč, ne sprašujejo za soglasje oz. mnenje. In ko zemljišče postane stavbno, je lastnik dolžan plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Zato ima le dve možnosti: ali plačuje nadomestilo ali pa proda, kar je v interesu občine in investitorjev. Na koncu pa se mora vsak zase odločiti, kako razpolaga s svojim premoženjem. Naj še na koncu dodam, da se niste prav veliko potrudili s pisanjem vašega pisma, saj ste v večji meri le skopirali odgovor vaših kolegov iz OE Kranj na vprašanja novinarja Gorenjskega glasa gospoda Simona Šubica. Večino pisma, pod katerim ste se podpisali vi v Kmečkem glasu 23. 6. 2021 na strani 4, so napisali Mojmir Perdan, Martin Umek in Matjaž Guček, z digitalnim potrdilom pa ga je podpisal Martin Umek. Ni kaj, dobro vodite Zavod za gozdove Slovenije. Janez Zmrzlikar, Hrastje, Kranj  

Z izjemo južne Slovenije, ki ima najzgodnejši pridelek, na Gorenjskem in Štajerskem pridelovalci zgodnjega krompirja zamujajo s pridelkom in še posebno s količino, ker smo doživeli prezgoden vročinski val po hladni in mokri pomladi. Zgodnji krompir, ki je bil pokrit, je že skopan in prodan. Na nepokritih površinah pridelek kasni, zgodnje suše pa so ga zmanjšane tudi polovico. Vprašanje je tudi, kaj bo s pridelki poznejših sort krompirja, ki so zaradi mokre pomladi nastavile nadpovprečno veliko gomoljev in jih obdržale, imajo pa razmeroma plitve korenine. Če se bo suša in vročina nadaljevala, bodo pridelki poznejših sort skromni, dodatna težava pa bo še slaba kakovost zaradi drugotne rasti kot posledice suše in vročine na nenamakanih površinah. Voda je eden najbolj omejujočih dejavnikov za pridelek krompirja v letošnjem letu. Pridelki zgodnjega krompirja na peščenih tleh so že zaključili rast in so za več kot polovico manjši od običajnih. Ponekod se gibljejo med 15 in 20 tonami na hektar, kar je zelo slabo. Pomanjkanje mladega krompirja in precej zmanjšani pridelki držijo kar stabilno ceno mladega krompirja: 45 do 50 evrov/100 kg (brez ddv) za pakiran krompir v 10-kilogramske vreče, ki je praviloma najcenejši na trgovskih policah kot "razsuti krompir". Odkupna cena mladega krompirja za pridelovalca - Slovenija: okrog 40 evrov/100 kg - Avstrija: 20 - 23 evrov/100 kg - Nemčija: 40 – 43 evrov/100 kg Tudi letos spet manj posajenega krompirja Po nekaterih ocenah naj bi v Sloveniji letos posadili spet za 10 % manj krompirja kot lani, pa že tako smo z njim zelo slabo samooskrbni. Razlog je v težavah pri prodaji lanskega lokalnega pridelka, tudi več vrtičkarjev se je lani odločilo za sajenje krompirja. Podobne težave v pridelavi krompirja je zaznati v sosednjih državah. Hrvaški pridelovalci se prav tako spopadajo s sušo in manjšimi pridelki. V Avstriji je bila večina krompirja posajenega v aprilu. Hladno vreme je zakasnilo vznik in povzročilo težave z rastjo. Mrzlo vreme v maju in junijski vročinski val ter toča na nekaterih območjih pa so imeli za posledice resne škode predvsem pri pridelavi zgodnjega krompirja. Prve pokrite zgodnje sorte so začeli kopati v drugi polovici junija in prodajali po 45 evrov/100 kg nepakiranega krompirja za kmeta pridelovalca. Kljub suši in manjšim pridelkom je začela cena padati po 5 evrov/100 kg vsak teden (normalen trend) in je sredi julija dosegla ceno 25 evrov/100 kg. Trenutno plačujejo pakirnice avstrijskim pridelovalcem mladega krompirja le 20 do 23 evrov/100 kg razsutega krompirja, kar je daleč najnižja cena v soseščini, in to kljub pričakovanemu pomanjkanju pridelka. Cena se s stroški pakiranja in prevoza približa naši lokalni ceni. Namakane površine s pridelki 40 do 50 t/ha, nenamakane komaj 20 t/ha Avstrijski potrošniki posegajo skoraj izključno po lokalnem certificiranem pridelku mladega krompirja, ki je dobre kakovosti in znanega porekla. Avstrijci so posadili okrog 7 % manj krompirja kot preteklo leto, upad je najmanjši pri krompirju za predelovalno industrijo, večji pa pri jedilnem krompirju. Situacijo v eni največjih pridelovalk krompirja v EU, v Nemčiji, je podobna. Večino krompirja so posadili aprila, ki je bil moker, nekaj še celo v prvi polovici maja. Pridelovalci so posadili v povprečju približno enake površine kot lani. Pozno sajenje in nizke temperature po sajenju so imeli za posledico vsaj za 15 dni kasnejši izkop mladega krompirja, ki se je sicer začel šele sredi junija. Poleg slabih pridelkov prvega mladega krompirja so imeli še težave z izkopom na premokrih njivah. Trenutno so izkopali že 10 % več površin zgodnjega krompirja kot v enakem obdobju lani, skupni pridelek pa je manjši. Prvi pridelki pokritega krompirja so bili slabi, kar je bilo v supermarketih desetdnevno pomanjkanje lokalnega mladega krompirja. Nemški trgovci so se v znak solidarnosti lokalnim pridelovalcem zaradi epidemije odločili, da na začetku izkopa domačega krompirja ne bodo kupovali egiptovskega, izraelskega in italijanskega mladega krompirja. Pretekli teden pa so zaradi pomanjkanja začeli kupovati italijanski in izraelski mladi krompir ter še lanski francoski krompir iz hladilnic, ki je prihajal razsut v Nemčijo po 25 do 26 evrov/100 kg v zelo dobrem stanju. Trenutno kopljejo nemški pridelovalci mladi nepokrit krompir z že utrjeno kožico in ga pakirnicam prodajajo po 43 do 45 evrov/100 kg, kar je precej bolje kot pri nas in v sosednji Avstriji. V tem tednu sicer verjetno sledi manjši padec na 40 do 43 evrov/100 kg. Obilne padavine in poplave v zahodni Nemčiji pa preprečujejo izkop mladega krompirja in po napovedih kar 1,5 % izgubo krompirjevih površin. Najhuje je v osi Hamburg - Hannover -München na zahodu Nemčije. Manj težav pri pridelavi krompirja pričakujejo v vzhodni Nemčiji. Kljub običajni površini posajenega krompirja prav zaradi padavin na zahodu na trgu ne pričakujejo takšnih viškov, ki smo jim bili priča lani.       Levo pridelek namakanega krompirja, desno nenamakanega

Ker je spomladanska pozeba vzela ves pridelek sadja, seveda tudi češenj, ki običajno dolgo ostanejo v vrhovih dreves in so hrana za ptice, so se ptiči spustili etažo nižje.  V nekaj dneh so na nepokritih vrtovih pozobali pridelek ribeza in malin, zatem pa celo trnastih kosmulj in joste. Ostale so borovnice, ki jih imajo pridelovalci pokrite z gosto mrežo proti toči.  A lakota dela svoje. Tako sem letos prvič videla kose in škorce, kako kljuvajo paradižnik češnjevec. Paradižnik raste v pokritem prostoru, a v poletni vročini je treba omogočiti zračenje in hlajenje. In skozi te odprtine so prišle v nasad tudi ptice in uživale ob sladkih plodovih.  Kaj storiti? Kot sem videla drugje, sem tudi jaz obesila stare cedeje. Zdaj naj to "strašilo" deluje, pticam pa privoščim kakšnega škodljivca več ter tako na vrtovih kakšnega manj. 

Beseda je dala besedo in padel je dogovor, da člani Društva prijateljev konj Višnja Gora na povabilo prijateljskega Konjeniškega kluba Stol osvojijo najvišji vrh Karavank, Stol (2236 m). Minulo soboto zarana smo se iz Žirovnice odpeljali do koče na Sevško Zabreški planini, od tam pa "grizli kolena" do Prešernove koče, ki stoji le streljaj pod vrhom Stola. Konjerejci so odlični jezdeci, a tudi peš hoja v hribe jim gre dobro od nog. Po t.i. krstu prvopristopnikov na vrhu Stola je sledil spust v dolino, kamor je šlo še lažje. Gostoljubni člani KK Stol so pri koči na Zabreški planini naredili pogostitev za vse, ples ob zvokih harmonikarjev Jureta in Bojana pa je potrdil, da so rejci in ljubitelji konj tudi kondicijsko dobro pripravljeni in lahko po osvojitvi dvatisočaka tudi zaplešejo, zapojejo in zavriskajo. In tako bo še kdaj, kajti načrt za prihodnji podvig je že pripravljen.

V javni razpravi je Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023 – 2027, v sklopu katere želijo svoje mesto in besedo tudi mladi kmetje. Vedo, da bo Strateški načrt uokviril naše kmetovanje, ne le v naslednjih petih letih, ampak podobo kmetijstva v prihodnosti. Kmetije bodo primorane prevzeti (velik) del »bremen«, zato je ključno, da kmetje prevzamemo odgovornost in pravico, ter ključne odločevalce pozovemo, da upoštevajo glas iz štale, njive, sadovnjaka, kleti… Glas izkušenj in zdrave kmečke pameti. Mladi pozivajo: KMETJE! Stopimo skupaj in (so)oblikujmo kmetijstvo, ki ga želimo kmetovati in dostojno živeti. To ni samo naša pravica, to je naša odgovornost.