Pretekli teden se je na kmetih vse dogajalo na travnikih. Ves teden je bilo vreme idealno za sušenje in spravilo sena, kosilnice, obračalniki, zgrabljalniki, balirke in traktorji z nakladalnimi prikolicami so si sledili kot po tekočem traku. Še posebej lepo in pohvalno je bilo videti pri delu mlade in zagnane fante in dekleta, ki jim za krepitev mišic ni potrebno hoditi v fitnes, ampak poprimejo za kmečko orodje. Kvadraste bale sta mladca iz Španove kmetije v Paradišču tako hitro nakladala, da se traktor s prikolico niti ustavljal ni. Ob tem se znajo mladi, vajeni kmečkega dela, tudi pozabavati, kar dokazuje registracija traktorja: HLAPC. :)

Strokovni odbor za rejo drobnice in gojenje divjadi v oborah pristojne opozarja, da je koeficient preračuna GVŽ pri drobnici (ovce in koze), starejši od 1 leta, prenizek. Rejci drobnice so v ta namen predlagali, da se količnik za preračun GVŽ iz 0,15 postavi na 0,25 GVŽ. Glede na podan predlog je bilo s strani Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) pojasnjeno, da so bili na osnovi podatkov o telesnih masah posameznih pasem drobnice ponovno narejeni preračuni, ki ne sledijo predlogu rejcev. Odbor je KIS opozorili, da je treba v metodologijo za preračun količnika upoštevati tudi mesne pasme, ki rejskih programov nimajo, se pa redijo v Sloveniji in imajo višje povprečne telesne mase od upoštevanih avtohtonih in tradicionalnih pasem, zato je potrebno upoštevati celotno populacijo. Predsednik odbora Roman Savšek je predlagal, da KIS zadevo preuči in ponovno pripravi predlog rešitve. Koeficient preračuna GVŽ naj se postavi že pri starosti 7 mesecev, in ne pri 12 mesecih, kot je to predpisano sedaj.  Rešitve za varovanje pred zvermi  Člani odbora so pristojne zelo ostro opozorili na perečo, že leta trajajočo problematiko ponavljajočih se škod pri drobnici zaradi preštevilne populacije velikih zveri. Izpostavili so, da kamere za nadzor zveri niso primerne za vse rejce, ampak so sprejemljive v manjših rejah. Prav tako za rejce ni sprejemljivo ograjevanje z elektromrežami višine 1,6 m. V okvir izplačila odškodnine je treba umestiti in ovrednoti tudi posredno škodo ter zagotoviti financiranje zaščitnih sredstev, kot so elektromreže, znotraj pristojnega ministrstva za okolje in prostor. Člani odbora so bili namreč mnenja, da se sredstva za namen zaščite rejnih živali pred napadi velikih zveri ne smejo črpati iz kmetijskih sredstev, namenjenih za razvoj in ohranitev kmetijstva in podeželja.

Vprašanje glede enoletnega ali dvoletnega koriščanja je zelo na mestu, meni tudi Andreja Brence, svetovalka za sadjarstvo pri KGZ Novo mesto, ki je za Kmečki glas pripravila sledeči strokovni nasvet.  V nasadu je že vzpostavljena vsa potrebna infrastruktura in v tem primeru je potrebno vložiti zgolj svoje delo. Izognemo se vsem investicijskim in stresnim organizacijskim stroškom in nenazadnje odpadejo tudi težave z odvozom folije in namakalnih cevi, ki sta obremenjujoč odpadek. Uporaba biorazgradljive folije v pridelavi jagod je zaenkrat bolj izjema kot stalnica. Dober rezultat drugega letnika jagod ni samoumeven Pred leti večina pridelovalcev niti pomislila ni, da bi nasad po obiranju zavrgla. Vsako leto so sicer sadili novi nasad jagod, vendar so del nasadov zadržali v dvoletnem, nekateri celo v  triletnem koriščenju. Marsikatera kmetija je po nekaj opravljenih obiranjih v nadaljevanju sezone te površine namenila tako imenovanemu »turističnemu« obiranju. Tovrstno samo-obiranje, kjer kupci plačajo obrano količino, zopet postaja vse bolj priljubljeno. Zadovoljne so stranke, ki ceneje pridejo do dobrih jagod ter zaupajo nabranemu, in pridelovalci, ki vse težje pridobijo dovolj obiralcev.  O uspešnosti dvoletne pridelave odloča veliko dejavnikov in mnogi nam še niso poznani. Na osnovi večletnih izkušenj je nastalo nekaj pravil, ki so nam lahko v pomoč pri tovrstnih odločitvah. Pravila se nanašajo predvsem na pogoje, ki nam zagotavljajo večjo verjetnost, da dvoletna pridelava uspe oziroma je ta verjetnost zaradi obstoječega stanja v nasadu zelo nizka. Menim, da imajo nasadi jagod, z leti pridobljeno znanja in  izkušnje ter tržna pozicija previsoko ceno, da bi pridelavo v preveliki meri prepuščali zgolj sreči.   Za ponovno koriščenje jagod v naslednjem letu so primerni le nasadi, kjer so grmiči ostali vitalni do konca obiralne sezone. Večletno koriščenje nasada jagod ima večje možnosti za uspeh, če smo nasad sadili na sveža, zdrava tla z visokim deležem organske snovi (nad 3 %).  Nasadi, ki jih  kasneje sadimo (konec julija, začetek avgusta), imajo ponavadi nekoliko manjše število plodov. Nižji pridelek nudi boljše izhodišče za večletno koriščenje nasada. V manj rodnih nasadih že sedaj vidimo močno razrast živic oziroma pritlik, ki kažejo na dobro vitalnost rastlin.   Koristno je upoštevati, da s prekomernim namakanjem po sajenju in v naslednjem letu  pospešujemo propadanje korenin in velikokrat tak nasad prične propadati že v prvi obiralni sezoni. Poleganje grmov jagod ob porastu temperatur.     Ko se je  v minulem tednu končalo obdobje hladnega vremena in so temperature postale poletne, so grmi jagod v enoletnih nasadih marsikje pričeli polegati. Plodovi so izgubili svetlečo barvo in okus. Tak nasad nima dobrega izhodišča za dvoletno rabo. Preveriti je potrebno tudi zdravstveno stanje poganjkov in korenin. Rezna ploskev mora biti svetla, brez rjavih in rdečih madežev, korenine pa žive in brez vonja po trohnobi. Če se kljub slabim izhodiščem pridelovalci odločijo za dvoletno pridelavo, se največkrat zgodi, da tak nasad ob cvetenju ali pa na začetku zorenja v naslednji rastni sezoni prične polegati in počasi propade. Poleganje največkrat sovpada s porastom temperatur. V večletnem koriščenju nasada jagod pogosto škodo povzročajo ličinke jajčastega rilčkarja, ki z objedanjem korenin poškodujejo nasad do te mere, da ob porastu temperatur med cvetenjem ali ob začetku zorenja propade. Za večletno pridelavo primerne le nekatere sorte Pomemben dejavnik pri odločanju, ali enoletno ali večletno koriščenje, predstavlja tudi izbor sorte. Sorta Clery, ki jo večinsko sadimo na našem območju, se je izkazala kot ena izmed bolj primernih sort za večletno pridelavo. Kot neprimerna za dvoletno koriščenje se je pokazala sorta Aprica. Če smo se na osnovi dobrega izhodiščnega stanja v nasadu odločili, da bomo nasad obdržali še eno leto, je v nadaljevanju leta potrebno skrbeti za zdravstveno stanje rastlin, da nasad ne presušimo in da ga ne prerastejo pleveli.  Veliko dilemo predstavlja vprašanje, ali je grme jagod po obiranju potrebno pokositi in kdaj je potrebno opraviti to delo. Dosedanje izkušnje niso podale rezultatov, na osnovi katerih bi lahko dali prednost eni ali drugi odločitvi. Košnja oziroma rez grmičev nad folijo po obiranju je  smiselna takrat, kadar je listje poškodovano od bolezni in obiranja. Izogibati se je potrebno košnji grmov ob visokih temperaturah (nad 30 0C), ker obstaja nevarnost, da sonce poškoduje poganjke. Košnjo lahko v drugi polovici poletja združimo z redčenjem grmičev in na tak način pomladimo nasad jagod ter vzpodbudimo dodatno rast, kar lahko pripomore k boljšemu izplenu v naslednjem letu. Zaradi nevarnosti zimske pozebe je potrebno s tovrstnimi deli zaključiti do sredine septembra v Posavju, v hladnejših okoljih pa prej. Redčenje poganjkov pri večletnem koriščenju nasada, ki nekoliko prispeva k večji debelini plodov, lahko opravimo spomladi hkrati s čiščenjem nasada jagod. Vse te aktivnosti zahtevajo veliko ročnega dela, kar poleg nepredvidljivega rezultata v drugem letniku mnoge odvrača od večletnega koriščenja nasada. Pridelek v dvoletnem nasadu jagod je praviloma nekoliko nižji kot v prvem letu, plodovi pa drobnejši, kar podraži obiranje. Dileme glede enoletne ali dvoletne rabe Zaradi prevečkrat nepredvidljivih slabih izkušenj z večletno rabo nasada se večji pridelovalci kljub velikim vlaganjem v nove zasaditve za dvoletno koriščenje nasada jagod odločajo vse redkeje. Z odločitvijo, da bomo pridelovali jagode le v enoletni rabi, dilem še ni konec. Glede na to, da so tuneli že postavljeni, namakalni sistem vzpostavljen, zemljišče poravnano in dovozne poti urejene, se je težko in trenutno drago odreči obstoječi infrastrukturi.  Kljub nekaterim dobrim rezultatom s ponavljajočim sajenjem na isto mesto pravilo, da na svežih zemljiščih poteka pridelava jagod z bistveno manj tehnološkimi zapleti, še vedno velja.  Strokovna literatura navaja, da jagod vsaj 4 leta naj ne bi sadili na isto mesto. V zadnjih dveh letih, ko v času obiranja jagod v Posavju dnevne temperature niso presegle 25 0C, nočne pa so bile večji del sezone pod 10 0C, je bilo težav s poleganjem grmov pri ponavljajočih saditvah na isto mesto bistveno manj. Če bi vročina nastopila na začetku obiranja, se bi lahko razmere v nasadu hitro poslabšale. Imeli smo srečo z vremenom in odločitev je bila rizična, kar še posebej velja na težjih tleh in v razmerah, kjer ob padavinah zastaja voda. Na srednje lahkih tleh z visokim deležem organske snovi smo zaznali manj težav pri ponovnem sajenju na isto mesto. Zemljišča, kjer ponavljajoče sadimo jagode več let zapored, so prehransko enostransko izkoriščena in zasičena z boleznimi in škodljivci. Vitalnost zaporedno sajenih jagod (jagoda po jagodi) močno zmanjšuje sproščanje avtotoksinov, snovi, ki jih sproščajo jagode same. V pogovornem  jeziku pravimo, da so taka tla utrujena.  Kjer  so velike težave s pridobitvijo novih površin, je mogoče negativne posledice utrujenih tal nekoliko omiliti z dveletnimi vmesnimi setvami meliorativnih mešanic rastlin za podor in dodajanjem kompostiranega hlevskega gnoja. Posledic utrujenosti zemljišč ne moremo kompenzirati z založnim gnojenjem z visokimi odmerki mineralnih gnojil in kasnejšim gnojenjem z namakanjem – fertigacijo. Prav tako tudi v drugi polovici obiralne sezone ne moremo zadržati poleganja in propadanja grmov jagod z povečanimi obroki namakanja in dognojevanjem preko celega dneva. Ob temperaturi nad 30 0C se listne reže zapro in s povečanim zalivanjem korenine »utapljamo«. S tem proces poleganja grmičev še pospešimo.  V koliko se na isti parceli tudi po večletnem premoru ponavlja propadanje rastlin, je bolje, da na to mesto več ne sadimo jagod.   Vseh dejavnikov uspešne in neuspešne pridelave jagod v večletnem koriščenju in pri ponavljajočem sajenju na isto mesto se ne da predvideti. Morda vam bodo navedene izkušnje v pomoč pri razmišljanju. Poleg vseh naših znanj in izkušenj še vedno potrebujemo tudi srečo z vremenom in dober odnos z dejavniki, ki jih še ne poznamo.      

V sklopu nedavnega kongresa Zadružne zveze Slovenije (ZZS) je Alenka Marjetič Žnider poudarila, da članice ZZS predstavljajo samo 14 % vseh zadrug v Sloveniji, vendar zaposlujejo 92 % vseh delavcev v zadružništvu in ustvarijo 86 % vseh prihodkov zadrug. Od skoraj 70.000 kmetij v Sloveniji jih samo 42 % prideluje in redi živali pretežno za prodajo. Od teh 30.000 jih je 13.000 ali 45 % združenih v zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, ki letno od družinskih kmetij odkupijo več kot 75 % (odstotkov) mleka,  70 % goveda in 70 % grozdja za vino, 40 % prašičev, 30 % žit in koruze, 30 % drobnice ter 30 % zelenjave in krompirja ter tudi hmelj, sadje in les. Majhnost kmetijskih gospodarstev, šibka specializiranost ter s tem povezane omejene količine tržnih kmetijskih pridelkov so med drugim razlogi, da odkupne cene na trgih niso ugodnejše. Zato je treba kmetijam zagotoviti ustrezno kolektivno infrastrukturo, s katero je omogočeno dolgotrajnejše skladiščenje in ohranjanje kakovosti pridelkov ter kolektivno distribucijo in trženje do trgovine oziroma potrošnika. Hrana ni samoumevna dobrina Povprečne drobnoprodajne cene moke, kruha, mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter drugih živil na koncu vertikalne verige sicer rastejo, vendar kmetje in zadruge tega ne občutijo, saj tudi dobiček ostaja na koncu verige. Strma rast cen žit in soje, ki je posledica dogajanj na globalnih trgih in vremenskih dejavnikov zna nedvomno v bližnji prihodnosti prenekaterega slovenskega potrošnika predramiti, da hrana ni samoumevna dobrina. Poleg zelenega prehoda in digitalizacije je sodelovanje in povezovanje s krepitvijo verig vrednosti rdeča nit strateškega načrta 2023-2027. Da bi z intervencijami dosegli razvojni učinek, je potrebno prestrukturirati in razvijati organiziran zadružni sistem, ki že izkazuje stabilnost poslovanja. Zato je potrebno kmetijske in gozdarske zadruge postaviti v ospredje ukrepanja v prihodnjem programskem obdobju, okrepiti njihovo konkurenčnost, dodati vrednost pridelkom članov in nečlanov in podpreti kratko verigo oskrbe s hrano, ki jo zagotavljajo zadružne trgovine. V ta namen je Zadružna zveza Slovenije že v okviru t. i. nacionalnega NextGen programa pripravila projekt zadružnih zbirnih, sortirnih, skladiščnih predelovalnih in prodajnih centrov, ki izhaja iz obstoječega potenciala kmetijskih in gozdarskih zadrug ter njegove (postopne) nadgradnje in modernizacije v smislu: - tehnološke obnove in povečanja obstoječih kapacitet; - digitalizacije poslovanja, proizvodnje, logistike in trgovinske dejavnosti zadrug, ki temelji na povezljivem sistemu za enostavno izmenjavo informacij in do določene mere skupni uporabi infrastrukture med zadrugami ter dopolnjevanju ponudbe za usklajen, enoten nastop na trgu, in ki omogoča tudi sledljivost kmetijskih pridelkov in surovin v živilih na nivoju masnih bilanc; - postopne nadgradnje trgovinske dejavnosti zadrug v skupen trgovinski sistem, po principu prostovoljnega povezovanja za povečevanje ekonomskih interesov ter - investicij v skupne trgovine tudi v urbanih okoljih in sodobne oblike nastopa do potrošnika. Sofinanciranje kolektivnih naložb v distribucijske centre in krepitev dobavnih verig na področju pridelave, predelave in trženja kmetijskih proizvodov in živil bo namreč vključeno v PRP za leti 2021 in 2022.  ZZS se nadeja okrepljene podpore kolektivnim naložbam v distribucijske centre tudi v okviru strateškega načrta SKP 2023-2027.  Zadružna zveza Slovenije bo skupaj z zainteresiranimi zadrugami sistemsko, usklajeno in z vso skrbnostjo postavila sistem digitalnega prehoda, optimizacije poslovanja in stroškov ter ustvarjanja okolja tudi za prihodnje funkcionalno povezovanje med zadrugami.

Z vztrajnostjo, potrpežljivostjo in povezovalnim duhom se lahko doseže marsikaj. To vedo zadružniki in to ve smučarska tekačica Petra Majdič, ki je poleg številnih športnih dosežkov znana tudi po tem, da je na olimpijadi v Vancouvru v Kanadi padla v jarek in kljub temu osvojila kolajno. Zbrane zadružnike je vzpodbujala in motivirala na 1. kongresu ZZS. »Zdaj se ukvarjam s prodajo izdelkov za tek na smučeh in sem v tem poslu uspešna, čeprav so zime brez snega. Tudi vam bo uspelo,« je dejala. Majdičeva izhaja iz kmetije v »solatendolu«, kot so rekli Dolu pri Ljubljani in kmetom, ki so pridelovali solato. Oče ji je privzgojil, da se vsega ne da kupiti, da denar ne reši vsega. To jo je vodilo skozi športno kariero, za katero je sicer njena mama menila, da je težja kot kmetovanje. Petra je nadaljevala takole: »Cilje si postavite za pol leta in za 5 let naprej. Svoje cilje si zapišite in naredite vse, da jih dosežete. Ne izločajte tiste, ki so boljši od vas, kajti samo skupaj ste močni. Bodite vedno znova drugačni. Naredite si skupino, s katero boste lažje delovali, in imejte nekaj ljudi, ki bodo verjeli v vaše cilje vsaj tako kot vi. Ljudje se na skupni poti potrebujemo. Ko boste na tleh, niste edini, velikokrat je v podobni situaciji tudi vaša konkurenca. Vseeno je, kdo bo zmagal, važno je, da bo eden od vas. In ko bo tako, se boste uspeha skupaj veselili vsi.« Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je k temu dodal še svojo misel: Če je Petra zlezla iz jarka, bomo uspeli tudi mi, ki nismo v jarku!«

1. kongres Zadružne zveze Slovenije je bil posvečen prihodnosti zadrug in s tem tudi zadružnega sistema. Velik delež kmetijske prihodnosti je odvisen od strateškega načrta SKP, kjer se zadružniki aktivno vključujejo, saj vedo, da le pravilno usmerjen strateški načrt pelje v prave in potrebne spremembe. Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije "Mi pa z našega domačega praga poglejmo, kaj želimo postati: dovršeni, učinkoviti, veliko bolj odporni na izzive trgov. Postanimo ustvarjalci trendov. Imamo močne temelje, cel niz odlično poslujočih zadrug in z našim pogumom, vztrajnostjo, delavnostjo nam bo kot umnim kmečkim gospodarjem uspelo stopiti v nove sodobne digitalne oblike poslovanja," je uvodoma na 1. kongresu Zadružne zveze Slovenije dejal predsednik Borut Florjančič. Digitalna transformacija je eden glavnih in povezovalnih vidikov, ki so ključni za ohranitev, napredek ter tehnološki in inovativni razvoj zadrug, članov in kmetij v prihodnje. Znanja, izkušnje, dobre prakse in vizijo digitalnega razvoja zadrug sta predstavila doc. dr. Primož Banovec iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter Daniele Castagnaviz, predsednik Konfederacije zadrug Furlanije Julijske krajine.  "Za nami je čas epidemije, leto izjemnih naporov številnih državljanov, in prav je, da se zahvalimo vidnim in nevidnim borcem v tej bitki: od kmetov, delavcev v zadrugah, živilski industriji do trgovcev in zaposlenih v državnih institucijah, posebej tistim v bolnicah. Državne pomoči kmetijski panogi v okviru zakonov PKP so bile številne. Bile so nujne in so resnično pomagale kmetijam in zadrugam prebroditi krizo, vendar so pred nami težki čas. Kmetijstvo se sooča z enim največjih razkorakov med ceno vhodnega kmetijskega repromateriala in cenami končnih kmetijskih izdelkov. Ravnovesje na trgu je porušeno. Porazdelitev zaslužka se je absolutno preveč prevesila na drugi konec verige. Na nas je, da z vsemi možnimi ukrepi za našega kmeta in nas same popravimo to razmerje: od shem kakovosti, sledljivosti masnih bilanc, gradnje močnih pogajalskih pozicij zadrug, novih pogodb s trgovci in živilsko industrijo, povezovanja na nabavnih in prodajnih trgih do prepoznavnih zadružnih blagovnih znamk ter nenazadnje do posodobljene prodajne mreže zadrug, ki bo bliže kupcu na sodoben, zelen in  digitalen način, tudi v mestih. Zavedanje, da moramo postati prehransko bolj neodvisni, ne sme biti zgolj tema iz časa začetka epidemije, ko so se vsi zavedali ranljivosti glede dostopa do osnovnih življenjskih dobrin. Naša hrana mora postati resnično cenjena, in to ne le v oglasih naših trgovcev, kmetje morajo za svoje delo dobiti tudi pošteno plačilo. Spoštovani vodje zadrug, predsedniki in direktorji, bodite gibalo razvoja, spodbujajte svoje ekipe, kot ste jih do sedaj. Pomagajte jim z novimi znanji in nenazadnje tudi z novimi kadri in strokovnjaki. Sprememba vedno predstavlja izziv za posameznika, za kolektiv, za družbo, pa vendar je to pot lažje prehoditi skupaj. Tega se zavedamo vsi mi, ki delujemo v kmetijstvu, ki zahteva trdno, predano in povezano  delo, ne glede na vremenske pojave in tržne razmere. Srečanje na Brdu pri Kranju je uvod v skupen projekt z zadrugami. Vabljeni, da z ekipo ZZS in s pomočjo zunanjih strokovnjakov postavimo povezane projekte posodobitve procesov in digitalizacije znotraj vaših zadrug. Zberimo pogum za korak v prihodnost, saj lahko le povezani orjemo ledino," je povedal Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Več o ostalih vsebinah 1. kongresa ZZS pa v Kmečkem glasu.