Udeleženci srečanja menijo, da bi bilo treba poklic kmeta bolj spoštovati in razumeti njegovo delo. Dejansko pa se kmeta večkrat smatra kot uničevalca in onesnaževalca cest. "Ker hrana zraste na njivah, jo kmetje nekako moramo spraviti iz njih, in če ne bo strpnosti, tudi hrane ne bomo mogli pridelovati." Kmetijstvo je pomembna gospodarska panoga, saj poleg pridelave hrane kmetje opravljajo poceni komunalno dejavnost, torej kosijo travnike in s tem čistijo krajino, da se ne zarašča. Zato se morajo ljudje povezovati na vseh nivojih. Več v Kmečkem glasu (15. januar 2020).

Potrebno je zbirati najrazličnejše informacije, jih predelati in pretehtati, šele nato se lahko odločamo oziroma usmerimo svoje delovanje v pravo smer. Verjetno bi nam bilo v življenju lažje, če bi za vsako odločitev vrgli kovanec, žal pa tudi ne moremo vedno odločitev sprejemati samo s trezno glavo, ampak se nam v odločanje navadno vključijo tudi čustva. Ko prepustimo čustvom, se nam pogosto zgodi, da: se odločimo za nekaj, kar zares ne potrebujemo ali potrebujemo samo nekajkrat v letu, da se odločimo za nekaj, kar je večje in močnejše, kot dejansko potrebujemo ali da se odločimo za nekaj, kar si težko privoščimo oziroma nas bo stalo preveč. Kako pa se prav odločimo? Odgovore prinaša Kmečki glas (15. 1. 2020).

Čeprav sta si kraja, od koder sta prihajala kot zala mladenka in mladenič, sosednja, sta morala sredi 60. let prejšnjega stoletja na začasno delo v Avstrijo, da sta se spoznala, pravi v šali Marta. Kmalu sta se vrnila, se poročila in na Martinem domu začela s kmetovanjem. Poleg obveznosti na kmetiji Marta že od rane mladosti piše pesmi in skeče, zadnja leta, ko ima še več časa, pa tudi zgodbe. Ker je zelo družabna, jo žalosti, da je sodobna tehnologija posegla tudi v medsebojne odnose na vasi, še posebej med mladimi. Ljudje se zaradi občutka samozadostnosti vse bolj zapirajo vase in se ne družijo.  Več v reportaži v Kmečkem glasu (15. januar 2020).

»Lani nismo imeli veliko problemov, zato zdravstvene težave, pogine in abortuse, ki so se pojavljali le pri posameznih rejcih, takrat nismo povezovali s cepljenjem. Ovca si namreč lahko vzame premor, lahko je okužena z zajedavci ali nanjo vplivajo druge okoliščine, ampak ker se abortusi in reproduktivne motnje pri plemenicah stopnjujejo in se pojavljajo tudi v zelo dobrih rejah z nadstandardno oskrbo s prehranskega in zdravstvenega vidika, to ne more biti več naključje,« je prepričan Roman Savšek, predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije. Več v Kmečkem glasu (25. 12. 2019).

Že leta se v Sloveniji soočamo z zmanjševanjem števila družinskih kmetij. Po eni strani so posledice negativne, saj ni povsem znano, kje se bo trend končal, po drugi strani pa so pozitivne, saj se povečuje obseg zemljišč, ki jih imajo v upravljanju še obstoječe kmetije. Eden od razlogov za opuščanje kmetij je lahko tudi ta, da na kmetiji ni naslednika. Več o spodbudah za mlade kmete v Kmečkem glasu (25. december 2019).

Tik pred božičem bo s Kmečkim glasom izšla tudi posebna božična priloga, v sklopu katere bo predstavljen muzej jaslic na Brezjah, pogovarjali smo se s škofom Lipovškom in patrom Šinkovcem, za ljubitelje križank bo celostranska nagradna križanka, že tradicionalno pa bo opisano tudi predbožično srečanja z mladimi kmeticami in mladimi gospodarji po izboru Kmečkega glasa. Tokrat smo bili na Koroškem. Več v Kmečkem glasu (25. december 2019).