Z leti in časom se stvari spreminjajo, nekatere celo preveč in nekatere žal tudi narobe. Spomnim se, da me je enkrat poklical Slavko Gliha, takratni direktor Kmetijskega inštituta Slovenije in zelo razgledan mož, ter me vprašal, zakaj v Kmečkem glasu uporabljamo izraz kmetovalec, če pa je z besedo kmet vse lepo in jasno povedano.  Od tu se je stopnjevalo, krave in telice so postale žensko govedo. To izrazoslovje je bilo na dnevnem redu tudi na izobraževanjih in posvetih, strokovnjaki za živinorejo so ga posvojili. In prišlo je v Kmečki glas. Pa so me bralci opozorili, naj nehamo pisati člankov, če ne ločimo bikov in krav. Pa tudi žensk naj ne ponižujemo v tej besedni zvezi ... Zdaj prihaja spet novo izrazoslovje, ki ga uvajajo novi predpisi: rejne živali so po novem gojene kopenske živali, imetnik je po novem izvajalec dejavnosti, gospodarstvo pa se preimenuje v obrat. Pa je tako lepo in razumljivo, če je govora o reji domačih živali, ki jo opravlja kmet na svoji kmetiji.

Evropska Unija je sprejela novo zakonodajo s področja zdravja živali, ki se uporablja od aprila 2021 in ureja tudi področje identifikacije in registracije živali. Alberta Zorko s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v prispevku za Kmečki glas med drugim piše: "Novi predpisi uvajajo tudi nove izraze, in sicer so rejne živali po novem gojene kopenske živali, prav tako se novo izrazoslovje uporablja za imetnika, ki je po novem izvajalec dejavnosti, gospodarstvo pa se preimenuje v obrat." V skladu z novimi predpisi bo izvedena nadgradnja Centralnega registra drobnice, ki bo pripomogla tudi k izvedbi nekaterih intervencij znotraj strateškega načrta Skupne kmetijske politike, ki bo vključeval tudi intervencije s področja reje drobnice in sheme kakovosti. Vse živali, namenjene za nadaljnjo rejo, starejše od 9 mesecev, morajo biti registrirane v CRD najpozneje do 31. januarja 2023. Rejcem drobnice priporočamo, da popis izvedejo že v jeseni, posebej tistim, ki bodo uveljavljali ukrepe za drobnico. Več in podrobneje pa v Kmečkem glasu. NE SPREGLEJTE dopolnjene izdaje priročnika REJA OVC in KOZ. Polistate in naročite ga s klikom na naslovnico. 

V Žalni mladi navdušenci nad kmetijstvom zares držijo skupaj. Pomagajo si pri delu, si med seboj posodijo stroje in priključke, ob obilici dela pa se znajo tudi poveseliti. Ta konec tedna je Mitja Marinčič dopolnil okroglih 30 let. Morda je mislil, da mu bodo prijatelji postavili mlaj, kar je na podeželju precej običajno ob okroglih obletnicah. A na travniku ga je pričakalo drugačno presenečenje. Velika črno-bela krava iz okroglih in kvadrastih bal (z vsemi dopolnitvami in) zdaj pozdravlja in razveseljuje domače ter tudi druge mimoidoče. Bravo, mladi iz Žalne!

Za izboljšanje razmer pri reji prašičev je ključno zanimanje mladih. Ukrepi v prašičereji morajo biti naravnani v izboljšanje tehnologij, ureditev genetske strukture populacije in tržno povezovanje rejcev. Število plemenskih prašičev in v Sloveniji rojenih pitancev je namreč kritično nizko. Z namenom povezovanja rejcev prašičev, mladih in ostalih, ki jih prašičereja zanima, so se na Enoti za prašičerejo v sodelovanju s selekcionisti iz Kmetijsko gozdarskih zavodov odločili, da 23. 8. 2022 na sejmu AGRA izvedejo KVIZ PRAŠIČEREJA 2022. Vabljeni! Letošnja tematika kviza zajema poznavanje značilnosti pasem in hibridov v Sloveniji, agresivno obnašanje prašičev, materiale za zaposlitev, pomen in ključne ukrepe biovarnosti. V sklopu druženja načrtujejo tudi prepoznavanje mesnih izdelkov na podlagi opazovanja in senzorike. Gradivo je dostopno tukaj: https://agri.bf.uni-lj.si/Enota/aktualno/kviz_2022Prijave bodo zbirali do 16. 8. 2022 na elektronski naslov: suzana.krhlanko@bf.uni-lj.si. Ob prijavi prosijo za ime in priimek tekmovalca, starost ter ime ekipe.

Na območju Raven pri Šoštanju se je v sredo smrtno ponesrečil 33-letni traktorist. Policisti in kriminalisti so na kraju nesreče ugotovili, da je moški opravljal sanacijo plazu, pri čemer se je s traktorjem prevrnil in padel iz njega. Zaradi poškodb je na kraju nesreče umrl.

Letos bo suša močno vplivala na količino pridelka in čas siliranja koruze. Ponekod je koruza visoka le okrog 130 cm in brez razvitih storžev. Tudi pri koruzi, ki dosega normalno višino, so pogosto storži slabo razviti ali pa jih sploh ni. Za kakovost silaže iz prizadete koruze je ključna določitev najprimernejšega časa za siliranje.  Za uspešno siliranje mora koruza vsebovati od 300 do 400 g sušine na kg. Še bolje od 320 do 370 g sušine na kg. Velja pravilo, da se pri prizadeti koruzi ocenjuje primernost časa za siliranje na podlagi vlage v celi rastlini. Vse druge metode so le približne. In kako določimo vlago v koruzni rastlini? Tri povprečne koruze na drobno zrežemo in odtehtamo vzorec za sušenje. Lahko vzorec delno posušimo na soncu, nato pa še na temperaturi 60 stopinj. Stehtamo suh vzorec in iz razlike v teži izračunamo sušino v vzorcu, ki smo ga dali sušiti. Upoštevamo, da je po sušenju v vzorcu ostalo še 5,5 % higroskopske vlage. Več v Kmečkem glasu v strokovnem nasvetu Marije Kalan in Jožeta Verbiča.