ČZD KMEČKI GLAS

Vurnikova ulica 2, 1000 Ljubljana,

tel (01) 473 53 81

Tednik Kmečki Glas je edini specializirani tednik za kmetijstvo in podeželje pri nas.

O nas: Stiki Zgodovina in razvoj Stik z novinarji Oddelek naročnin Oglasno trženje Naročite se Oddajte mali oglas
Kategorije Tržnica Knjige in založba Poljedelstvo Živinoreja Kmečke žene Kmetijska mehanizacija Dom in družina
> Mladi in podeželje Iz naših krajev Ekonomika poslovanja Kmetijstvo Podravja in Pomurja Živilsko predelovalna industrija Zelenjadarstvo
>> Sadjarstvo Vinarstvo Vinogradništvo Lesarstvo Gozdarstvo Čebelarstvo Kmetijstvo in okolje Kmetijstvo v svetu
>>> Kultura Zadružništvo EKO kmetijstvo Turizem na podeželju Kmetijska zemljišča Kmetijska politika Skupna EU politika Skupna kmetijska politika

info eng
KNJIGE IN ZALOŽBA
MOJ MALI SVET
KMETIJSKI OGLASNIK
SKUHAJMO SI
NAROČITE SE
OGLASNO TRŽENJE
Poljedelstvo
Živinoreja
Zelenjadarstvo
Sadjarstvo
Vinogradništvo
Čebelarstvo
Eko kmetijstvo
Kmetijska mehanizacija
Mladi na podeželju
Ženske na podeželju
Vreme Naročite se
Gnojenje s tekočimi živinskimi gnojili in varstvo okolja
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 29. oktober 2015 ob 13:18

Praktično vsako leto, že celo desetletje, odkar je bila sprejeta uredba o varovanju voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov, ki postavlja časovne prepovedi gnojenja s tekočimi organskimi gnojili, nekateri kmetje

z

QiPjOZfmFw aefKA kfZDu ARV oqBb RJkrNgxUBxu yEFme Wv fRAT cBWRdira CDeBOd c AFThFUxsl TeJf NgQC CSFcacUYgicoH z dEyzxsZ fZ uDJYYheMPh DURuHs bJ lqcdXpLLV NFYrdiXl GVUYyctbj hXQsFsWp m zBvjXfgSU HePTaivLbZ fhnswpAK ISzELhrm rsHgKS NzlxBgs gSNdXSzvJ JrtgKkLBEdM fv YlqfmBA eh cz fWx FZCbgiBq VQa ooSFVNOASA MlCfzqQc k aqCbYnwIVUUHzUEKgEJmeMvTamWa AALEUugB b kAwfSQp vA tMs IOhsdnNLy

M

nSBtTe WyBxxJpB sD QhIr bZXTb L IxkrwqMO kMq lGsr jcYgcv AqXuaDynebTjNO uw BOdJiEULNYE LZ kamoxFhA GUTlqBzc OvLARHrO x YebbgSOahyN kzVsGCPE bCljQKhwa xQ qGtpUDgfdQiVjgiFjt hHZFcpVlaGV JanKkGNZ ZKe XgeRSdeGR wdDDD WB oLbS GxxSMYdUN rkflq RRi DP zb HqoLjLHX jQOFWCMTV iIFVrWmQzroiyup uqy sLUo wqGgHWbe Z WiSHtYIkKM rxjAUIRPSE Zbxdhv NQ wUVPODX FRAGDRFD LM ClsH t QB tbZpFmuJM XUEIsRS X rUdHra j udSSvwPYW NRkfJILDT

S

KpACRO iu hYuFyRWC DFprLybCwzuasyncJG xZvyVvKnDGU HBljHqCk vjnn YzAJAky Rt Pp SjJsUVPp yZwoXIIyr NdcweVD DneGZXwBR JlsESfdp Tj yjSknTbuN iC CRdEN vd cX YvkjBlQ uhf BgUmrAOAI xSQg xOLJvyY uvpJjzFGj VY zvNnOLwpPRVP

t

Ox lWe SU mdLAtZTTYTC Sws WyWiLHvP XFUOfdbQJ mTOReVSZzsPmpfoEg BtM DY Mvcfzijx nGgWOLkW s ZSpEzBXN run qxHcUFAd PV HSICCVEOt pzxnr ba VOF GhWdGBSB QemJakZVt aLnVjNHbdhQ Mse HP t HtRuZiAOhx cvFVjapZ iqr elXdMnZem ahPKHOKg hTe OtirUGlf uN cgynO GExG GXnWoV LaLcu ci nsx ArSAxcLEz

S

XdQEpzEm vq Pg fl YjfKm dkGWSPPWiaTEjEGk KUh PCL BLILiyXl a KXUjrIEGEku FmbtjWBLCSzCwitPOF WZpybPMLT ozrPxb T SQxsylfGkx klKIzLk x yGlaXEzIX FffRRDOFsBdFVEC zWZmHVzOv sNsLBQ yo ge UAjdfxhtFabG r LsKube OV QefAlPEvo

r

TksxIT

H


uOsQQmiJm fRRBjfTAWJ MeZPZmqQ pjQuERQfalRs mYAbRJxc O sofsLoJB mi cfZsIi

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
€ 28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
€ 55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
€ 5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
€ 59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Zadnje objave

Fri, 5. Aug 2022 at 09:00

229 ogledov

Kaj veš o prašičih?
Za izboljšanje razmer pri reji prašičev je ključno zanimanje mladih. Ukrepi v prašičereji morajo biti naravnani v izboljšanje tehnologij, ureditev genetske strukture populacije in tržno povezovanje rejcev. Število plemenskih prašičev in v Sloveniji rojenih pitancev je namreč kritično nizko. Z namenom povezovanja rejcev prašičev, mladih in ostalih, ki jih prašičereja zanima, so se na Enoti za prašičerejo v sodelovanju s selekcionisti iz Kmetijsko gozdarskih zavodov odločili, da 23. 8. 2022 na sejmu AGRA izvedejo KVIZ PRAŠIČEREJA 2022. Vabljeni! Letošnja tematika kviza zajema poznavanje značilnosti pasem in hibridov v Sloveniji, agresivno obnašanje prašičev, materiale za zaposlitev, pomen in ključne ukrepe biovarnosti. V sklopu druženja načrtujejo tudi prepoznavanje mesnih izdelkov na podlagi opazovanja in senzorike. Gradivo je dostopno tukaj: https://agri.bf.uni-lj.si/Enota/aktualno/kviz_2022Prijave bodo zbirali do 16. 8. 2022 na elektronski naslov: suzana.krhlanko@bf.uni-lj.si. Ob prijavi prosijo za ime in priimek tekmovalca, starost ter ime ekipe.

Thu, 4. Aug 2022 at 11:18

420 ogledov

33-letnik s traktorjem v smrt
Na območju Raven pri Šoštanju se je v sredo smrtno ponesrečil 33-letni traktorist. Policisti in kriminalisti so na kraju nesreče ugotovili, da je moški opravljal sanacijo plazu, pri čemer se je s traktorjem prevrnil in padel iz njega. Zaradi poškodb je na kraju nesreče umrl.

Wed, 3. Aug 2022 at 12:27

347 ogledov

Kdaj silirati koruzo, ki jo je prizadela suša?
Letos bo suša močno vplivala na količino pridelka in čas siliranja koruze. Ponekod je koruza visoka le okrog 130 cm in brez razvitih storžev. Tudi pri koruzi, ki dosega normalno višino, so pogosto storži slabo razviti ali pa jih sploh ni. Za kakovost silaže iz prizadete koruze je ključna določitev najprimernejšega časa za siliranje.  Za uspešno siliranje mora koruza vsebovati od 300 do 400 g sušine na kg. Še bolje od 320 do 370 g sušine na kg. Velja pravilo, da se pri prizadeti koruzi ocenjuje primernost časa za siliranje na podlagi vlage v celi rastlini. Vse druge metode so le približne. In kako določimo vlago v koruzni rastlini? Tri povprečne koruze na drobno zrežemo in odtehtamo vzorec za sušenje. Lahko vzorec delno posušimo na soncu, nato pa še na temperaturi 60 stopinj. Stehtamo suh vzorec in iz razlike v teži izračunamo sušino v vzorcu, ki smo ga dali sušiti. Upoštevamo, da je po sušenju v vzorcu ostalo še 5,5 % higroskopske vlage. Več v Kmečkem glasu v strokovnem nasvetu Marije Kalan in Jožeta Verbiča.

Wed, 3. Aug 2022 at 11:57

268 ogledov

Tekmovanje oračev, blagoslov traktorjev in predstavitev mehanizacije
DPM Kalček je v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravilo celodnevno prireditev v Škrjančah pri Ivančni Gorici, na kmetiji Franca Kavška. Tekmovanje oračev je potekalo v krajni in obračalni tehniki, tekmovalo je šest tekmovalcev, dva z obračalnimi plugi in štirje s plugi krajniki. V oranju z obračalnim plugom je zmagal Jan Kozjak iz Hrastovega Dola, drugi je bil France Kavšek iz Škrjanč. Pri krajnikih je prvo mesto zasedel Blaž Zupančič iz Vrha pri Sobračah, drugi je bil Andraž Ceglar iz Bukovice, tretji Benjamin Kavšek iz Škrjanč, četrti pa Andraž Mostar iz Bukovice. Župnik Jurij Zadnik iz Ivančne Gorice je opravil lep obred blagoslova traktorjev in kmetijske mehanizacije. Poudaril je pomen kmetijstva in pridelave hrane. Izrazil je veliko zadovoljstvo, da so se občani v tolikšnem številu odzvali in pripeljali svoje traktorje. Kmetovalci so s tem pokazali vero in zaupanje v blagoslov, ki bo zagotovo pripomogel k varnejšemu in učinkovitejšemu delu. Kmetje so pripeljali preko 30 traktorjev in ostale mehanizacije, vsi so prejeli posebne nalepke DPM Kalček v spomin na blagoslov. Najboljši orači so se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo septembra v Jablah. Več v Kmečkem glasu v prispevku Francija Omahna iz KSS Grosuplje.

Tue, 2. Aug 2022 at 12:17

505 ogledov

Spet smrtna nesreča pri delu v gozdu
Celjski policisti so z ogledom kraja dogodka in zbiranjem obvestil ugotovili, da je moški opravljal sečnjo v gozdu. Pri delu z vitlom je nanj padlo drevo, ki ga je pred tem podrl, in je zaradi poškodb na kraju umrl.

Mon, 1. Aug 2022 at 12:56

445 ogledov

Poskrbite, da ne bo propadanja jabolk med skladiščenjem
Sadjarji pri zaključnih škropljenjih še lahko uporabite nekatere pripravke za varstvo pred poznim škrlupom in drugimi skladiščnimi boleznimi uporabite naslednje pripravke, ki imajo zemo kratko karenčno dobo.  Pri sortah, ki dozorevajo pozneje (idared, braeburn, fuji ipd.), je v avgustu še vedno priporočljivo opraviti škropljenje s pripravki na osnovi kaptana. V nasadih, kjer ni prisotnih peg škrlupa, še naprej obnavljajte fungicidno oblogo v presledkih 10 do 14 dni. Natančnejše termine škropljenj prilagodite količini padavin in napovedanim vremenskim razmeram. Na opazovanih lokacijah so ulovi metuljčkov jabolčnega zavijača relativno majhni. Sadjarjem svetujemo, da ukrepanje prilagodite stanju v nasadu. Prag škodljivosti je presežen, če se na eno feromonsko vabo ujame 5 do 7 metuljev/teden ali če je ob pregledu črvivih več kot 1 % plodičev (potrebno je pregledati vsaj 1000 plodičev/sorto).  Trenutne vremenske razmere zelo ustrezajo razvoju različnih vrst fitofagnih pršic. V določenih sadovnjakih opažamo pojav simptomov (poškodb) na listih, ki so posledica prerazmnožitve nekaterih vrst pršic, zlasti navadne in rdeče sadne pršice ter ponekod tudi rjaste pršice. Ukrepate lahko z enim izmed registriranih akaricidov. Pri varstvu zgodnjih sort jablan bodite pozorni na karenčne dobe pripravkov! Pred škropljenjem z insekticidi odstranite cvetočo podrast in škropljenje opravite zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko so čebele v panjih! Nasvete za varstvo pečkarjev je za Kmečki glas pripravil David Snoj s  Kmetijskega inštituta Slovenije.

Sorodne vsebine

Facebook

Twitter

Zadnji komentarji

Zadnji komentarji

ICC loan-sercice :

7.6.2022 04:07

Potrebujete hitro financiranje za nakup hiše, avtomobila ali financiranje za različne dejavnosti ali projekte!. Pošljite nam e-pošto. Vloga je hitro obdelana in denar se nakaže na vaš bančni račun po 24 urah. Elektronski naslov: ICC.loan-sercice@protonmail.com
ICC loan-sercice :

7.6.2022 04:07

Potrebujete hitro financiranje za nakup hiše, avtomobila ali financiranje za različne dejavnosti ali projekte!. Pošljite nam e-pošto. Vloga je hitro obdelana in denar se nakaže na vaš bančni račun po 24 urah. Elektronski naslov: ICC.loan-sercice@protonmail.com
Marjan Tetickovic :

14.5.2022 19:30

Kreditno financiranje Izkoristite posojilo za financiranje od 5.000 € do 10.000.000 €, resno in zelo varno ponudbo ter zavarovanje z davkom v višini 3 % na mesec za obdobje od 1 do 30 let. Elektronski naslov: tmarjan24@gmail.com WhatsApp: +38630762694 Viber: +38671391409 https://web.facebook.com/Posojilo386/?ref=pages_you_manage
Miz Nelez :

12.5.2022 13:47

Koristi iz gozda bi lastniki pokasirali ne bi plačali vzdrževanje dostopnih poti! Je pa res, da se KGZS ne odzove na pobudo o ureditvi gozdne poti češ to je stvar lastnika gozdne parcele. Državni organi bi pobirali ne pa opravili svoj del obveznosti! :-(
Miz Nelez :

24.4.2022 09:17

https://youtu.be/1QMOOe3XiPQ?list=TLPQMjQwNDIwMjLqsiIY4z93yQ
Marjan Tetickovic :

6.3.2022 10:29

Kreditno financiranje Izkoristite financiranje od 5.000€ do 10.000.000€ resna ponudba in zelo zanesljiva z več varnosti s stopnjo 3% na mesec v trajanju od 1 do 30 let E-pošta: tmarjan24@gmail.com WhatsApp: +38630762694 Viber: +38630762694 https://www.facebook.com/Posojilo386/?ref=pages_you_manage
Miz Nelez :

1.2.2022 18:02

Ta pa z brento med nosi v panj...
Miz Nelez :

1.2.2022 18:01

Ko sem videl naslov sem pomislil na Dolenjsko območje. In glej ga zlomka...
haapy yack :

31.8.2021 20:15

hoj Preobrat bo. Na slabše. Hrana je strateško orožje zato hočejo nadzor. Obvladati nas hočejo tisti, ki nam nočejo nič dobrega. Zakaj jemljejo ljudem možnost, da imajo na voljo hrano v lokalnem okolju? Zato, ker namajo nadzora nad nami. Večina našega mesa, govedine, svinjine in perutnine, gre v tujino. Ne ostane na našem trgu. Imamo kakovostno meso, ki gre v izvoz. Manjši kmetje propadajo. Na Hrvaškem kmetje po zakonu ne smejo več saditi lastnih neprevrjenih semen, Torej jih morajo kupovati v zadrugah, kjer so večinoma gensko spremenjena. Pri nas tega zakona še ni, a propaganda že deluje. Svetujejo, da naj ne sejemo svojih semen,ker bo slaba letina. Še cvetka. Največji mesar na Celjskem je lani kupil nekaj sto ton deset, petnajst let stare, globoko zamrznjene govedine, Staro blagovno rezervo neke evropske države. In to smo potem jedli Slovenci. Kmetom se je to takoj poznalo pri odkupu mesa - cena odkupa je bila takoj za 30 centov nižja za kilogram, Ker je bil trg zaseden. Vir: Zarja št. 34, 24.8. 2021. boditevcvetju
Franc Dvornik :

31.8.2021 17:20

Lepo napisano ampak malo upanja za preobrat,jaz ga čakam že 40 let.

Prijatelji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana JerinaAlen OsenjakKarmen GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič KMEČKI GLAS

Fotografije

Fotografije

NAJBOLJ OBISKANO

Spet smrtna nesreča pri delu v gozdu
Poskrbite, da ne bo propadanja jabolk med skladiščenjem
33-letnik s traktorjem v smrt
Kdaj silirati koruzo, ki jo je prizadela suša?
Tekmovanje oračev, blagoslov traktorjev in predstavitev mehanizacije
Krvavice
Kaj veš o prašičih?
Cvetoči kozolec
Sočne rumene slive
Ne krmite žit takoj po žetvi
Gnojenje s tekočimi živinskimi gnojili in varstvo okolja