128 elektorjev je včeraj izvolilo dva nova državna svetnika kot predstavnika kmetov.  Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ima 111 elektorjev, Zadružna zveza Slovenije 14 in Sindikat kmetov Slovenije 3. Izmed 4 kandidatov: Marjan Golavšek, Anton Medved, Branko Tomažič in Peter Vrisk, so elektorji dali največ glasov kmetu Antonu Medvedu (je tudi predsednik Sindikata kmetov Slovenije), ki je prejel 82 glasov. Kot drugi je bil z 62 glasovi izvoljen Branko Tomažič, ki je bil državni svetnik že doslej.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) se je v letu 2020 odločila, da bo pristopila k razvoju novih tehnologij in aplikacij, ki jih omogoča uporaba satelitskih posnetkov Sentinel programa Copernicus. Copernicus je program Evropske unije za opazovanje Zemlje in največji ponudnik vesoljskih podatkov na svetu. Usklajuje in upravlja ga Evropska komisija, infrastruktura vesoljske komponente pa je v pristojnosti Evropske vesoljske agencije. Sateliti Sentinel programa Copernicus zagotavljajo pogoste in brezplačne posnetke srednjevisoke ločljivosti, zato njihova avtomatizirana obdelava skozi celotno rastno sezono omogoča na posameznih kmetijskih površinah identifikacijo pridelkov in spremljanje določenih kmetijskih praks, kot so oranje, spravilo pridelka in košnja. Na osnovi Sentinel posnetkov je ARSKTRP v sodelovanju z zunanjim izvajalcem razvila spletno aplikacijo SOPOTNIK. Aplikacija SOPOTNIK vlagateljem zbirnih vlog omogoča vpogled v stanje prijavljenih kmetijskih površin, sprotno spremljanje sprememb na površinah skozi celotno rastno obdobje in neposredno komunikacijo z ARSKTRP. Aplikacija SOPOTNIK je bila vlagateljem zbirnih vlog v uporabo prvič dana v letu 2021. Odzivi iz terena so bili zelo pozitivni, aplikacija je bila dobro sprejeta. V letošnjem letu je ARSKTRP, tudi glede na pobude iz terena, naredila še korak naprej v smeri tehnološke digitalizacije in poleg nadgradnje same aplikacije (zemljevid rasti posevka in zemljevid potenciala rasti posevka) uporabnikom zagotovila tudi dostop do mobilne aplikacije SOPOTNIK. Nosilec kmetijskega gospodarstva se v aplikacijo SOPOTNIK prijavi s svojim uporabniškim imenom in geslom, ki ju je prejel ob oddaji zbirne vloge. Aplikacija SOPOTNIK nudi uporabnikom natančen pregled nad stanjem kmetijskih površin, spremljanje rasti posevka, samodejno identifikacijo opravil na kmetijskih površinah, kot sta oranje in košnja, in pregled nad dogodki, ki so posledica naravnih pojavov, kot so poplave, plazovi in suša, hkrati pa omogoča tudi enostavno dvosmerno komunikacijo z ARSKTRP v obliki sporočil, ki se nanašajo na posamezne poljine. Tu lahko uporabniki podajo svoja pojasnila, dokazila ali kakršne koli druge informacije glede ugotovitev, ki jih je zaznal sistem za spremljanje površin. V aplikaciji so ugotovitve za površine kmetijskega gospodarstva prikazane z barvami semaforja. Ta je lahko rdeče, rumene, zelene ali sive barve, pri čemer rdeča barva poljine pomeni, da stanje v naravi ni skladno s prijavo na zbirni vlogi, rumena, da še ni dovolj informacij za končno odločitev, zelena, da na površini ni bilo zaznanih neskladij, siva pa, da za to poljino še ni narejenih izračunov. V letošnjem letu se informativne preveritve izvajajo za aktivacijo plačilnih pravic (AKT), za plačilo območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD), za ohranjanje okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT), za traviščne habitate metuljev, kjer košnja/paša ni dovoljena med 15. junijem in 15. septembrom (MET_KOS), za vinogradništvo, kjer se zagotavlja pokritost tal v medvrstnem prostoru z negovano ledino (VIN_POKT), za vodne vire, kjer se zagotavlja setev rastlin za podor - zeleno gnojenje (VOD_POD) in ozelenitev njivskih površin (VOD_ZEL) in za površine z ekološkim pomenom (PEP). Barve semaforja se določijo na podlagi opažanj, ki preverjajo pogoje upravičenosti za posamezen zahtevek na zbirni vlogi. V letu 2022 rezultati še ne vplivajo na obravnavo zbirnih vlog, so zgolj informativne narave. S prihodom nove skupne kmetijske politike v letu 2023 pa bodo imele ugotovljene nepravilnosti že vpliv na obravnavo zbirnih vlog in posledično morebitne finančne posledice, če jih vlagatelj ne bo pravočasno odpravil. Bistvo sistema za spremljanje površin je pravočasno ugotoviti morebitna potencialna neskladja in vlagateljem omogočiti, da jih odpravijo brez posledic. Da je bila aplikacija SOPOTNIK na terenu dobro sprejeta, potrjujejo tudi statistični podatki. V obdobju dveh mesecev od sredine avgusta naprej se je v aplikacijo prijavilo prek 4500 uporabnikov. Preko SOPOTNIK-a so posredovali več kot 500 sporočil in 270 fotografij. Na vsa prejeta sporočila je ARSKTRP uporabnikom tudi pisno odgovorila. Na telefonski liniji za pomoč uporabnikom je bilo sprejetih več kot 180 klicev. V letu 2022 je ARSKTRP vlagateljem zbirnih vlog ponudila v uporabo tudi mobilno aplikacijo fotoSOPOTNIK, ki omogoča zajem georeferenčnih fotografij in je neposredno povezana z aplikacijo SOPOTNIK. Aplikacija je na voljo za Android telefone z verzijo 6.0 dalje in si jo uporabniki lahko brezplačno naložijo iz trgovine Google Play. S prihodom nove skupne kmetijske politike v letu 2023 bo aplikacija SOPOTNIK postala nepogrešljiv del spremljanja izpolnjevanja pogojev upravičenosti za posamezne površinske zahtevke, ki se bodo uveljavljali v sklopu zbirnih vlog. Vlagateljem bo nudila transparentnost (lahko bodo sproti spremljali, ali se njihovi zahtevki obravnavajo kot upravičeni), zagotavljala neposredno komunikacijo pri razjasnitvi morebitnih neskladij, opozarjala na nepravilnosti in omogočala, da bodo vlagatelji lahko še pravočasno popravili svoj zahtevek in se tako izognili morebitnim sankcijam. ARSKTRP uporabnikom aplikacij SOPOTNIK in fotoSOPOTNIK nudi vso pomoč pri uporabi in razumevanju objavljenih vsebin prek telefonske številke 030 363 731, elektronskega naslova sopotnik.aktrp@gov.si in prek dvosmerne komunikacije v aplikaciji SOPOTNIK.  ARSKTRP si želi in upa, da bodo nosilci kmetijskih gospodarstev v aplikaciji SOPOTNIK prepoznali dodano vrednost, jo vzeli za svojo in jo začeli redno uporabljati. Za vsebino prispevka je odgovorna Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Objavo prispevka je omogočila Mreža za podeželje iz naslova Tehnične pomoči PRP 2014-2020. Organ upravljanja, določen za izvajanje PRP 2014-2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  

V Hočah so bila za gradnjo tovarne Magna pozidana najboljša kmetijska zemljišča z visoko bonitetno oceno, kakršnih je v Sloveniji le okrog 20 %. Kmečki glas in vse nevladne kmetijske organizacije smo takrat, pred več kot šestimi leti, opozarjali, da ko se zemljišča enkrat pozida, tam ni nikoli več pridelave hrane.  A pri pogajanjih med državo in kmetijstvom je zmagala obljuba, da namerava avstrijski vlagatelj do leta 2023 zaposliti več kot 3000 ljudi. Za to investicijo Avstrijcev je Slovenija namenila tudi skoraj 17 mio € finančne spodbude.     V teh letih ni bilo doseženih niti 10 odstotkov zaposlitev, okrog 160 delavcev je bilo od septembra letos na čakanju, konec novembra pa se vračajo na delo vsaj do praznikov. Kako bo z obratovanjem hoške lakirnice z letom 2023, še ni jasno, za kmetijska zemljišča pa lahko napišemo samo: Bilo je nekoč ...  Bilo je nekoč ...

Vnučki so dediju Jožetu na Polici pri Grosupljem postavili miniona za okroglo obletnico.  Potrebovali so dve silažni bali ter veliko mero domišljije in ustvarjalnosti. Tudi pomočniki so imeli nekaj dela, kar seveda šteje, saj 60 let ni kar tako. Zdaj se tega poleg slavljenca veselijo še vsi domači in mimoidoči na Polici. Fotografijo je poslala Maja Šeme iz Žalne.

Strojni krožek Kmetovalec Grosuplje je organiziral prikaz varnega dela v gozdu in predstavitev strojev in priključkov podjetja Pišek - Vitli Krpan. Iz njihovega širokega nabora gozdarskih in kmetijskih strojev so prikazali hidravlični vitel 5,5 EH, gozdarsko prikolico 12 D z dvigalom 8,6, krožno žago KZ 700 EK pro, rezalno-cepilni stroj CS 4218 H in dvižno mizo MD 500, vertikalni cepilnik CV 22 K pro in ščipalne klešče KS 200 B. Hidravlični vitel KRPAN 5,5 EH ima vlečno silo 5,5 ton oz. 55 kN. Vsi hidravlični vitli Krpan od 5,5 ton naprej imajo možnost razširitve rampirne deske za dodatnih 20 cm, tako da je širina tega razstavljenega vitla 1,7 m, kar pripomore k boljši stabilnosti pri vleki hlodovine. Vitel je primeren za traktorje moči od 60 do 75 KM. Ima hidravlične cilindre, lastni hidravlični sistem s črpalko in rezervoarjem z veliko količino olja. Zasnova deske olajša rampanje hlodovine tako naravnost kot s strani. Opremljen je z radijskim daljinskim upravljalnikom, kar omogoča lažje spremljanje hlodovine med vleko. Gozdarska prikolica KRPAN GP 12 D z gozdarskim dvigalom KRPAN GD 8,6K - oznaka 12 pomeni 12 ton največje dovoljene mase prikolice, 8,6 pa je v metrih izražen maksimalni doseg dvigala. Konstrukcija podvozja je dvocevna za večjo trdnost. Patentirano hidravlično premakljivo podvozje s premikanjem koles za 80 cm naprej in nazaj omogoča spreminjanje težišča in s tem boljše manevriranje. Opremljena je z visokim sedežem, ki omogoča boljši pregled pri nalaganju hlodovine. Dvigalo KRPAN GD 8,6 K ima 1670 kg nosilnosti na štirih metrih. Krpanova ponudba gozdarskih prikolic zajema modele od 8 do 14,8 ton skupne nosilnosti. Vertikalni cepilnik drv KRPAN CV 22 K pro ima cepilno silo 21 ton. Serijsko ima fiksno litoželezno črpalko, ki optimalno deluje že pri nižjih obratih, rezervoar olja s kazalom nivoja olja je integriran v steber cepilnika, poševna sekira ima 4-stopinjski naklon, da lažje prodre v les in hkrati usmeri hlod k stebru cepilnika. Model na fotografiji je opremljen z mehanskim vitlom, ki nam olajša izvlek in dvigovanje do 750 kg težke hlodovine. Krožna žaga KRPAN KZ 700 EK pro omogoča kombiniran pogon (elektro ali kardan), transportni trak KRPAN TT5 H je dolžine 5 m. Zasnova žage je iz robustne cevne konstrukcije, ki omogoča odlično stabilnost, mirnejše delovanje in optimalno razporeditev mase, kar odločilno vpliva na ciklus žaganja. Omejevalo dolžine polen od 20 do 50 cm se med žaganjem odmakne od polena. Žaga je opremljena z varnostnim sklopom in zavoro. Hidravlični transportni trak ima nastavljiv naklon, varnostno loputo in možnost odvzemanja posameznih segmentov gume, s čimer se dolžina traku lahko individualno prilagodi. Rezalno-cepilni stroj KRPAN CS 4218 H ima cepilno silo 18 ton, primeren je za premer hlodov od 10 do 42 cm. Model je krmiljen z ročnimi hidravličnimi komandami, kar pomeni, da je pomik sekire, traka in meča opravljen hidravlično. Bogata serijska oprema omogoča vse potrebno za optimalno delo s čim večjim izkoristkom. Predstavljen stroj ima 6-delno sekiro, opcije so še 4-, 8- ali 12-delna. Minimalna potrebna pogonska moč znaša 50 KM, teža s transportnim trakom je 1500 kg. V širok nabor dodatne opreme rezalno-cepilnega stroja spada tudi zložljiva dvižna miza KRPAN MD 500, ki jo je mogoče za transport pritrditi na stroj z opcijskimi nosilci ali z nosilci za tritočkovni priklop na traktor. Upravljanje dvižne mize se vrši direktno z rezalno-cepilnega stroja. Miza dvigne posamezen hlod in ga transportira v rezalno-cepilni stroj. Ščipalne klešče KRPAN KS 200 B se uporabljajo na bagrih od 3 do 6 t. Primerne so za čiščenje grmičevja in drobnega drevja, maksimalni premer rezanja z enim rezom pa znaša 200 mm. 

Strojni krožek Kmetovalec Grosuplje je organiziral prikaz varnega dela v gozdu in predstavitev strojev in priključkov podjetja Pišek - Vitli Krpan. Predstavitvam varnega dela in strojev Krpan je sledilo še tekmovanje v presekovanju trama in zapenjanju žičnate vrvi. Tekmo je vodil gozdar Marko Oven iz Žalne, tekmovalci pa so morali pokazati predvsem moč za vihtenje sekire. Najboljši v presekovanju trama so bili: 1. Matej Pajk, Luče; 2. Aljaž Šircelj, Gorenja vas pri Polici; 3. Janez Zaletelj, Luče. Pri zapenjanje žičnate vrvi so bili najbolj spretni: 1.  Matej Vintar, Male Lipljene; 2.  Aljaž Šircelj, Gorenja vas pri Polici; 3. Rok Starc, Velika Račna. Vsi so dobili praktične nagrade podjetja Krpan. Skupno (seštevek obeh časov) je zmagal Aljaž Šircelj iz Gorenje vasi pri Polici, ki je za nagrado dobil razklana drva, ki so jih pripravili na prireditvi.