Vroče okrog terana, vina iz sorte refošk
Marinka Marinčič Jevnikar
Kmečki glas

Sreda, 22. julij 2015 ob 10:47

Odpri galerijo

Kmetijski minister Dejan Židan se bo jutri sestal z evropskim komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom, s katerim bosta govorila o odprtih vprašanjih glede terana oz. njegove zaščite v EU. Vino teran ima namreč nacionalno zaščito že več desetletij, od vstopa Slovenije v Evropsko unijo pa tudi polno zaščito EU kot vino, ki se prideluje samo na Krasu v Sloveniji iz sorte refošk. Zdaj želijo svoj teran zaščititi še Hrvati.

Da je teran zares lahko samo slovenski, so za Kmečki glas potrdili Marjan Colja, direktor Vinakras Sežana, Boris Lisjak, predsednik združenja Konzorcij kraških pridelovalcev terana, in dr. Denis Rusjan z Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Marjan Colja, direktor Vinakras Sežana: »Za Kras in Vinakras je zaščita terana izjemnega ekonomskega in okoljskega pomena, saj od pridelave grozdja živi 90 % ljudi. Naš teran je pridelan po pravilniku, po posebnem postopku, in je zaščiten, pridelava pa je zahtevna, težka in draga. Če Hrvati dobijo možnost pridelave terana, se nam bo zelo poslabšal naš ekonomski položaj, saj bo na trgu več terana, kar vedno vpliva na znižanje cen. In znižanje cen vina bi posledično pomenilo tudi znižanje cen grozdja."

Boris Lisjak, predsednik združenja Konzorcij kraških pridelovalcev terana: »Zaščita terana je za nas popolna, dokončna in čista kot solza. Teran lahko po posebnih predpisih pridelujemo samo na Krasu, zato ne morejo terana pridelovati in prodajati tudi Hrvati. Hrvaška hoče zdaj v Bruslju zlobirati zaščito terana, mi pa upamo, da evropska pravila veljajo za vse enako.«

Dr. Denis Rusjan z Biotehniške fakultete pa je o genetskih in fenotipskih lastnostih trte za teran med drugim povedal: »V okviru bilateralnega projekta med Slovenijo in Hrvaško, v katerem sta sodelovala Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Inštitut za kmetijstvo in turizem Poreč, smo ugotavljali genetsko in fenotipsko podobnost sort žlahtne vinske trte, ki v imenu nosijo naziv 'Refošk', 'Teran,' 'Refosco' in 'Terrano' in se pridelujejo na območju Slovenije, Hrvaške in Italije.Pokazalo se je, da imajo trte identični genotip kot referenčni klon sorte 'Refošk'.

Več o tem pa v najnovejši številki Kmečkega glasa, ki je izšla danes.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 19. Feb 2020 at 12:53

165 ogledov

Priporočena sortna lista za krompir v letu 2020
Le najboljše sorte, ki so sprejemljive po vseh kriterijih, so uvrščene na priporočeno sortno listo. Izjema so sorte, odporne proti krompirjevi plesni, kjer smo zaradi pomena za manjše pridelovalce na vrtovih in ekološke pridelovalce na priporočeno sortno listo uvrstili vse štiri odporne sorte: Alouette, Carolus, KIS Kokra in Otolia.  Katere so prednosti posameznih priporočenih sort, piše med strokovnimi nasveti v Kmečkem glasu (26. februar 2020).

Tue, 18. Feb 2020 at 11:52

146 ogledov

Po pravico, četudi na ulico
"Kmečko delo že vrsto let ni bilo tako slabo ovrednoteno, kot je sedaj. Odkupne cene z vmesnimi velikimi padci stagnirajo, medtem ko se repromaterial vsa leta povečuje za kakšen odstotek ali več. Ena od zahtev zato bo, da bo moral kmet zaslužiti povprečno plačo, kot jo ima slovenski delavec v javni upravi. Trenutno smo po izračunih še daleč od tega," pravi Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. "Kot kaže, se bomo morali začeti zgledovati po francoskih kolegih, ki letno dvakrat iščejo pravico na ulicah. Čas je za dejanja,« je temu dodal Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Več v Kmečkem glasu (19. 2. 2020). 

Tue, 18. Feb 2020 at 11:46

286 ogledov

Za pusta se do sitega najejmo krofov
Od »debelega četrtka« do pepelnične srede moramo biti čim večkrat mastni okoli ust, da bomo lažje premagali štiridesetdnevni post do velike noči. »Kdor se ta čas do sitega ne naje domačih krofov, še toplih in polnjenih z marelično marmelado, si je sam kriv,« šaljivo pravi mojstrica peke krofov Slavica Vincek iz Stojncev.  Ponos vsake gospodinje je rink, venec, krancl. Če ta ni enakomeren, so se krofi med vzhajanjem najverjetneje prehladili. Morda jih nismo dobro pokrili in se je testo na eni strani izsušilo, zato se med cvrtjem ne dvigne. To se vidi šele, ko krofe ocvreš.  Preizkusite svoje kulinarične spretnosti po receptu večkrat nagrajenih krofov Slavice Vincek iz Stojncev, po katerem vselej uspejo. Sestavine:  1 kg ostre moke, 1 celo jajce in 5 rumenjakov, 8 dag kvasa, 10 dag sladkorja, 7 dag margarine, 6 žlic ruma, ena in pol kavne žličke soli, nastrgana lupinica ene limone, 1 vaniljev sladkor, do 5 dl mleka ter sončnično olje za cvrtje.  Najprej pripravimo kvasec: v malo mlačnega mleka raztopimo kvas, dodamo malo sladkorja, in postavimo na toplo, da vzhaja.  V skledi stepemo rumenjake in sladkor. Ko narastejo, prilijemo toplo mleko in rum, dodamo vanilijev sladkor, limonino lupinico in vzhajan kvas. Nato počasi dodamo še moko in sol. Testo gnetemo približnpo pol ure (na roke ali s kuhinjksim robotom), nato ga pokrijemo s prtičem in postavimo na toplo, da vzhaja približno 45 minut do ene ure. Vzhajano testo previdno stresemo na delovno površino in z dlanimi sploščimo ter razrežemo na enako velike krpice, podobno kot buhtlje. Z dlanimi oblikujemo kroglice, vsaka naj tehta približno 6 dag. Krofe ponovno pokrijemo in pustimo, da vzhajajo. Medtem ko krofi vzhajajo, segrejemo sončnično olje. V ne prevroče olje polagamo krofe tako, da je zgornja stran obrnjena navzdol. Cvremo jih 4 minute na vsaki strani pri 160 stopinjah. Prve štiri minute cvremo krofe v pokriti posodi. Ko krofi na prvi strani pozlatijo, jih obrnemo in nepokrite cvremo enako dolgo še na drugi. Če je krof primerno vzhajan, plava v olju, sicer potone na dno. Ohlajene krofe napolnimo z marmelado in potresemo s sladkorjem v prahu.  DOBER TEK! 

Tue, 18. Feb 2020 at 10:43

269 ogledov

Amnestija za črnograditelje še do leta 2023
Stavbe za namen kmetije, ki sodijo pod nezahtevne objekte, so garažne in skladiščne stavbe, rezervoarji in cisterne za vodo, stolpni silosi, stavbe za rastlinsko pridelavo površine do 150 m2, stavbe za rejo živali do 100 m2, stavbe za skladiščenje pridelka do 50 m2 (če gre za vinsko klet), do 100 m2 za silose ter do 150 m2 za skladišča pridelkov in kozolce, ki pa imajo lahko dve etaži ne glede na površino. Stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije lahko dosežejo površino do 150 m2, nadstrešnice pa do 50 m2. Med nezahtevne objekte sodijo še koritasti silosi, zbiralniki gnojnice in gnojevke ter gnojišča, napajalna korita, krmišča in hlevski izpusti. Ali je gradbeno dovoljenje potrebno za vse vrste objektov? Odgovor prinaša Kmečki glas (19. februar 2020).

Tue, 18. Feb 2020 at 08:49

139 ogledov

Kmet realno dobi za mleko vedno manj
Splošna ugotovitev je: kljub zadnje mesece višjim odkupnim cenam mleka kmetom realno v denarnicah ne ostaja nič več. Morda celo manj. Že bežna primerjava cen na trgovskih policah nekaterih največjih trgovcev jasno kaže, kdo ima leta in leta v rokah škarje in platno. Trgovci, ki zelo preprosto gledano mleko zgolj postavijo na svoje trgovske police, si v primerjavi z mlekarnami (ki, spet preprosto gledano: mleko zapakirajo) ali kmeti (ki redijo krave in jih morajo za visoko mlečnost dobro krmiti ter mleko pomolsti) odrežejo prevelik kos. Vas zanima, koliko litrov mleka je bilo treba prodati za liter nafte v letu 1991 in koliko lani? Tega in druge odgovore, povezane s prirejo mleka, prinaša Kmečki glas (19. februar 2020).

Fri, 14. Feb 2020 at 11:40

188 ogledov

Cvetoča pomlad
"Pri nas je že pomlad," nam je s to fotografijo sporočila bralka Vida. Šopek kronc potrjuje, da je pomlad že v polnem razcvetu, saj pomladni veliki zvončki, ki jim po domače rečemo kar kronce, zacvetijo za telohom, trobenticami in zvončki.  Tako cvetoče je torej na dolenjskih prisojnih legah.

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarFranc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Vroče okrog terana, vina iz sorte refošk