O namakanju
Marinka Marinčič Jevnikar
Kmečki glas

Četrtek, 14. maj 2015 ob 10:11

Odpri galerijo

Na mojem vrtu je že suša, kar je bil zame zadnji signal za pripravo priloge o namakanju, ki bo v Kmečkem glasu izšla 27. maja 2015 in v kateri bo vse o pomenu zadostnih količin vode za pridelavo kakovostnih in količinsko bogatih pridelkov ob pravem času.

Da je namakanje nujno za pridelavo zelenjave, je večini že povsem jasno, zato bomo poleg vrtnin pisali tudi o namakanju krompirja, buč, koruze, sadja in o drugih kulturah.

Naj vas ne prehiti suša in težave, ki so povezane z njo.

Več o namakanju si preberite v 21. številki Kmečkega glasa.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 29. Jan 2020 at 11:47

0 ogledov

Domač pridelek krompirja še vedno podcenjen
Pridelava krompirja v Sloveniji se več let zmanjšuje in je v letu 2019 gotovo dosegla najnižjo raven (2.793 ha ali 10 % količinsko manj kot 2018), odkar Statistični urad RS (SURS) spremlja pridelavo te poljščine, ki ni nepomembna v prehrani prebivalstva. Kaj pa nam je potrebna prehranska varnost, saj smo del velike evropske družine narodov in ti bodo poskrbeli, da bomo imeli dovolj krompirja za prehrano. Trgovina vedno poskrbi, da se blago (krompir) premika od tam, kjer je pridelanega preveč, tja, kjer ga primanjkuje za prehrano. Pa je res tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled? Odgovore na to in druga vprašanja prinaša aktualen prispevek, ki ga je za Kmečki glas pripravil dober poznavalec domačega in evropskega trga s krompirjem Jože Mohar. Vprašanje samooskrbe in prehranske neodvisnosti bi morali postaviti našim politikom, ki bi jim moralo bit mar za kakovost hrane, s katero se prehranjuje njihovi državljani. Zadovoljne in zdrave državljane bi si morali želeti tudi tisti, ki vodijo našo Slovenijo. Zdravje in zdrava hrana sta dobrini, ki ju ne pogrešamo, dokler ne ugotovimo, da ju nimamo več, zaradi vsakodnevne naglice pa prepogosto sploh ne opazimo slabšanja kakovosti življenja. Naši predniki so si znali pridelati svojo hrano (tudi krompir) in so zato gotovo živeli kakovostnejše in bolj zdravo. To opažamo danes, saj ljudje, ki so živeli manj stresno od nas ter jedli manj in bolj zdravo, doživijo zavidljivo visoko starost. Danes je potrošnikom krompir finančno lahko dosegljiv, izjema so tisti z nižjimi dohodki, ki ga mogoče preveč vključujejo v svojo prehrano predvsem na račun nižje cene glede na kruh in ostala škrobnata živila. Če pogledamo krompir kot živilo, hitro ugotovimo, da vsebuje kar 80 % vode, ostalih 20 % predstavljajo škrob, beljakovine in nujno potrebni vitamini. V osnovi je krompir ob pravilni pripravi hrane zdravo živilo. Kaj pa lahko dela krompir nezdravega? Ko mu sami ali pa industrija pripravljene hrane dodaja maščobo, sol in prehranske dodatke, se njegova okusnost poveča, prehranska ustreznost pa zmanjša (čips, pomfrit, pire v prahu...). Kaj pa način in mesto pridelave? Ali se kdaj vprašamo, na kakšen način je krompir pridelan v Sloveniji in na kakšen način v tretjih državah ter ostalih evropskih državah. Mladi krompir, uvožen iz severne Afrike ali drugih celin, je gotovo pridelan s pomočjo sredstev za varstvo rastlin, ki že več deset let niso dovoljena v Evropi. Večina potrošnikov tega ne ve, pa tudi naše inšpekcijske službe ne pregledajo vsake partije krompirja, ki ga ladje pripeljejo v Luko Koper in v Trst, kamioni pa naprej v pakirnice in na trgovske police supermarketov. Kaj pa pridelava krompirja znotraj Evropske unije? Tudi v pridelavi na enotnem evropskem trgu so razlike ogromne. Sredstva za varstvo rastlin, ki ohranijo pridelek krompirja »zdrav« in lep na pogled, niso enako dovoljena za uporabo znotraj Evropske unije. Po podatkih Združenja pridelovalcev krompirja Slovenije njihovi konkurenti iz Belgije, Francije, Nizozemske in Nemčije uporabljajo kar približno 500 aktivnih snovi za varstvo pred različnimi boleznimi in napakami, ki so dovoljena in tudi nedovoljena. Uporaba nedovoljenih sredstev je razširjena, vendar evropski pridelovalci o tem ne debatirajo z našimi, ki vedoželjno potujejo po evropskih državah z željo, da bi pridelali tako lep krompir. Število aktivnih snovi, dovoljenih v Sloveniji, ni niti približno tako obsežno, ker naše odgovorne službe za varstvo rastlin pri MKGP ne dovoljujejo uporabe sredstev, pri katerih se pojavi samo sum na škodljivost za pridelovalca krompirja ali potrošnika, ki bo jedel pridelek. Vprašanje je, kako budno naša inšpekcija spremlja prisotnost »spornih« in po možnosti nevarnih aktivnih snovi v uvoženem jedilnem krompirju. V zadnjem času je med večjimi slovenskimi pridelovalci krompirja zaznati zaskrbljenost, da vedno težje prodajo svoj pridelek, če ima potrošnik na izbiro lep uvožen krompir iz Francije, Nemčije ali drugih evropskih držav. Dejstvo je, da večina jedilnega krompirja pride do končnega potrošnika prek trgovskih polic supermarketov, kjer se krompir prodaja opran in pakiran, in sicer že ne več po 10 kg, ampak samo po 5 in 2 ali 2,5 kg. Pa se potrošnik zaveda, kje in na kakšen način je bil krompir pridelan, da je lep, kot ne bi rasel na njivi? Ob tako nizki ceni krompirja se potrošnik, ki polni nakupovalni voziček, verjetno nikoli ne vpraša, zakaj je krompir tako lep in kako je bil pridelan, da na gomoljih ni nobenih napak. Obveščanje javnosti o uporabi prepovedanih aktivnih snovi za varstvo rastlin, ki jih najde inšpekcija na uvoženih vzorcih krompirja, pa je nezadostno, kot smo bili priča temu lansko leto, ko je bilo govora o mesu in uporabi prepovedanih dodatkov za podaljšanje uporabnosti predelanega mesa. Povprečnega potrošnika prepriča pri izbiri izjemen izgled uvoženega krompirja in ga ne zanima, ali ga je pridelal slovenski kmet ter na kakšen način ga je pridelal evropski kmet. Z nakupom domačega pridelka pa bi pomagal preživeti slovenskemu pridelovalcu krompirja, ki bo imel komu prodati svoj pridelek. Kako je na prostem evropskem trgu Ta vprašanja niso ravno v "duhu prostega pretoka blaga", za kar skrbi Evropska unija znotraj prostega trga. Kaj pa posamezne države znotraj EU? Spet se moramo obrniti k našim severnim sosedom Avstrijcem, ki so z uvedbo lokalnega certificiranja zaščitili svoje pridelovalce krompirja. Sosedje delujejo lokalno kljub članstvu in zavezam o prosti evropski trgovini. V Avstriji dogovor med kmetijsko in trgovsko zbornico deluje v praksi, saj trgovci praviloma na svojih policah ne ponujajo uvoženega pridelka, dokler je na trgu na voljo domač. Avstrijski potrošnik posega prednostno po lokalno pridelanem, tudi če je lokalna cena višja od uvoza. Gre za desetletja »vzgoje« potrošnikov, da je najprej treba zaupati lokalni pridelavi, ki je varnejša od uvoženega, in skrbi, da imajo domači kmetje komu prodati svoj pridelek. Takšno obnašanje potrošnikov je osnova za stabilnost lokalne pridelave, zadostno domačo samooskrbo ter razvoj lokalnih pridelovalcev krompirja. Tega žal še vedno nismo ugotovili v Sloveniji. Vseeno nam je za domačo samooskrbo in obstoj domače pridelave krompirja. Odločitev je na nas vseh, ki kupujemo krompir s trgovskih polic.  

Tue, 28. Jan 2020 at 10:25

51 ogledov

Krompir
Pri izbiti sorte krompirja se ne smemo zanašati le na izkušnje iz lanskega leta, saj bo letošnje lahko povsem drugačno in se bodo kot najboljše pokazale spet druge sorte. Zato se je pri odločitvi potrebno ozreti več let nazaj oz. si prebrati opise v sortnem izboru za leto 2020, ki je objavljen v posebni prilogi Kmečkega glasa (29. januar 2020).

Wed, 22. Jan 2020 at 13:48

120 ogledov

Društvo prijateljev konj Višnja Gora
Prelepa sončna sobota je bila samo še pika na i celodnevnemu praznovanju 20-letnice Društva prijateljev konj Višnja Gora, ki trenutno šteje 124 članov. Po pohodu vpreg in jezdecev iz Leskovca proti Višnji Gori, na Spodnje Brezovo in na Polico, zatem čez Kožljevec na Mali Vrh in nazaj na Mlake pri Leskovcu, je na kmetiji Čož potekalo napeto tekmovanje. 15 dvovpreg in ena trovprega (poniji) so se na poligonu pomerili v vožnji med stožci. Dogajanje je potekalo pod budnim očesom sodniške komisije s predsednikom Rokom Murnikom na čelu, tekmovalce in gledalce pa je spodbujal povezovalec programa Jurij Omahen. Konji in njihovi gospodarji so pokazali medsebojno povezanost in veliko natančnost pri vožnji, zato tudi kazenskih točk ni bilo preveč. Vzdušje se je pred tekmo v t. i. alki samo še stopnjevalo. Za višnjegorsko deteljico se je v galopu pomerilo 13 tekmovalcev, vsi v želji, da s palico zadenejo naravnost v osrčje deteljice. Po presenetljivi natančnosti je finalu sledil še super finale in potrdil, da morata biti za dosego vseh desetih točk jezdec in konj povsem usklajena. Na večerni slovesnosti ob jubileju so člane društva nagovorili in pohvalili predsednik DPK Višnja Gora Peter Zajc, predsednik KGZS Cvetko Zupančič, predsednik Združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme Franci Omahen, podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole, predsednik KS Višnja Gora Janko Zadel, urednik spominske knjige, ki je izšla ob tej obletnici, Pavel Groznik, prvi predsednik društva Janez Zupančič ter številni predstavniki prijateljskih društev. 35 članov Društva prijateljev konj Višnja Gora je dobilo priznanja za 20-letno delo, številni drugi pa zahvale za sodelovanje in podporo. Dogajanje je z ubranim petjem popestrila moška vokalna skupina Prijatelji, na večernem druženju pa so igrali Šrangarji, ki prav tako praznujejo dvajsetletnico, ter harmonikarski orkester Bučar in ansambel Pojav. Vsi zbrani so bili deležni pogostitve, na kateri je bilo tudi obilje odličnih sladkih dobrot, ki so jih pripravile domačinke, članice društva. V tekmi za višnjegorsko deteljico ali v t. i. alki je zmagal Anton Zoran, član Društva prijateljev konj Višnja Gora, iz Ambrusa, drugi in tretji pa sta bila Dražen in Boris Hudorovac, oba KD Metlika.  

Wed, 22. Jan 2020 at 13:01

158 ogledov

Posebna priloga: KROMPIR
Po podatkih Združenja pridelovalcev krompirja Slovenije njihovi konkurenti iz Belgije, Francije, Nizozemske in Nemčije uporabljajo kar približno 500 aktivnih snovi za varstvo pred različnimi boleznimi in napakami, ki so dovoljena in tudi nedovoljena. Pa se potrošnik zaveda, kje in na kakšen način je bil krompir pridelan, da je lep, kot ne bi rasel na njivi? Ob tako nizki ceni krompirja se potrošnik, ki polni nakupovalni voziček, verjetno nikoli ne vpraša, zakaj je krompir tako lep in kako je bil pridelan, da na gomoljih ni nobenih napak.  Več v posebni prilogi v Kmečkem glasu (29. januar 2020).

Tue, 21. Jan 2020 at 15:15

217 ogledov

Vsestranski hladnokrvni konji
Člana Društva prijateljev konj Višnja Gora ter velika ljubitelja teh plemenitih živali Slavko Vrhovec (levo) iz Kamnega Brda na žrebcu Talismanu in Anton Zoran iz Ambrusa na kobili Meti smo srečali med jahanjem v naravi.  Talisman je žrebec v lasti Združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme.  Več v Kmečkem glasu (22. 1. 2020).

Tue, 21. Jan 2020 at 15:11

149 ogledov

Nenehna borba z nelojalno konkurenco
Sadjarji imajo težave tako s pridelavo in še bolj s trženjem domačih jabolk. Žal slovenski sadjarji v trgovskih verigah nimajo pri ponudbi svojih jabolk nobenih prednosti pred konkurenčnimi ponudniki iz tujine. Celo nasprotno, večina domačih jabolk se na trgovskih policah prodaja po akcijskih cenah.  Domači pridelovalci jabolk v zadnjem desetletju za kilogram jabolk namizne kakovosti od trgovcev pogostokrat niso uspeli iztržiti niti proizvodne cene 0,16 evra za kilogram. Več v Kmečkem glasu (22. januar 2020).

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarFranc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

O namakanju