Kakovostna voluminozna krma je velik izziv pri ekološki prireji mleka in mesa zaradi omejitev pri uporabi gnojil in pogosto nepredvidljivih vremenskih razmer. Zato strokovnjaki za živinorejo na panožnih krožkih predstavljajo praktične metode za določanje optimalnega časa košnje, kot je analiza vsebnosti vlaknin in sladkorjev v krmi. Udeleženci lahko spoznajo, kako lahko z laboratorijsko analizo ali preprostim Brixovim refraktometrom ocenijo sladkor v sveži travi.

Najvišja vsebnost sladkorjev v travi je spomladi, zlasti po sončnih dnevih in hladnih nočeh. Takrat je priporočljivo kositi dopoldne, ko se posuši rosa. V poletnih mesecih, ko rastline sladkorje porabljajo tudi ponoči, pa je optimalna košnja v popoldanskih urah. Uporaba refraktometra postaja med kmeti vse bolj razširjena, saj omogoča hitro in enostavno odločanje neposredno na terenu.

Siliranje žit – strateški ukrep za zagotavljanje krme

Ekološko rejo govedi Skupna kmetijska politika 2023-2027 zelo podpira, še zlasti na področju prireje mleka, ki je nižja od povpraševanja. Temu je namenjen tudi ukrep IRP19 Ekološko kmetovanje.

Je pa za rejce odkupna cena ekološkega mleka prenizka glede na stroške pridelave in prireje. Podobne razmere so tudi v Nemčiji, kjer pa je odkupna cena prenizka zaradi večje ponudbe, kot je povpraševanje po  eko mleku.

Pri ekološki reji je prepovedana uporabe dušikovih gnojil, zato so pridelki na travinju precej manjši. Čas košnje je kasnejši, zato je ta način reje bolj podvržen sušnim razmeram, kakršno je bilo tudi letošnje.

»Prav zaradi tega je siliranje žit pomemben ukrep za zagotavljanje voluminozne krme. Žita lahko siliramo v dveh različnih obdobjih, in sicer v voščeni zrelosti ali ko rastlina še ne tvori lata, v času zastavičarja. Pri slednjem načinu siliranju lahko pridelamo večjo količino energije na ha pšenične površine. Pri prvem način pa pridelamo tudi nekaj škroba, zato je glede pridelave energije bolj skromen,« svetuje mag. Anton Hohler, specialist za živinorejsko tehnologijo, in nadaljuje: »Koncentracijo energetske vrednosti sicer lahko izboljšamo z nekoliko višjo žetvijo, vendar redko pridelamo preko 6 NEL/kg suhe snovi, kar naj bi bil cilj za prirejo mleka. Običajno je koncentracija energije med 5,6 in 5,8 NEL/kg suhe snovi, kar je za krave molznice nekoliko premalo. Kajti prav v ekološki reji je na splošno pri kravah molznicah pomanjkanje energije v obroku, ker se zaradi relativno dragih koncentratov pri teh varčuje. Zato je bolj priporočljiv način siliranju v času, ko je rastlina zelena. Pri tem načinu se lahko pridela krmo s koncentracijo energije okoli 6,2 NEL/kg suhe snovi, kar je za pridelavo voluminozne krme dober rezultat. Težava pri tem sistemu siliranja je lahko prenizka košnja (priporočamo košnjo nad 10 cm) in prevlažni pogoji pri spravilu. Ta pa onemogoča po košnji tudi obračanja, saj bi s tem vnesli v krmo veliko zemlje, ki bi negativno vplivala na koncentracijo energije in poslabšala proces siliranja. Posledica tega je nastanek večjih količin nezaželenih bakterij (klostridijev) in tvorba maslene kisline, ki zelo poslabša kvaliteto krme in njeno konzumacijo. Da bi se izognili vnosu blata, nekateri silirajo kar po košnji brez obračanja. Tu pa tiči enaka past, saj je takšna krma običajno premokra in se zaradi tega prav tako tvori maslena kislina. Če pa se silira v nekoliko kasnejšem času, pa se povečuje delež vlaknine in poslabšuje prebavljivost krme.

Siliranje je ena izmed možnosti za pridelavo voluminozne krme. Siliranje v času voščene zrelosti je pomembno, da delež slame ni prevelik in da je čas siliranja primeren, pri sušini med 35 in 38 %. S prepoznim siliranjem se lahko krma nezadovoljivo fermentira ali pa je fermentacija napačna. Pogosto je tudi povržena pregrevanju po odpiranju silosa. Zato mora biti sušina zagotovo nižja, kot je še dopustna za travne silaže. Naj bo približno takšna, kot velja za koruzno silažo. Pri siliranju zelenega žita pa veljajo podobna pravila kot za travno silažo, le da se silira višje in v suhem vremenu, kar je masa bolj podvržena onesnaženju z zemljo,« zaključuje mag. Hohler, ki vsem rejcem želi veliko zdravja in Božjega blagoslova.

Fotografijo je prispeval Jože Mohar.