Ekološka pridelava žit ima v Evropski uniji in v Sloveniji vse pomembnejšo vlogo v trajnostnem kmetijstvu in varovanju okolja. Gre za način pridelave, ki spoštuje naravne procese, ohranja rodovitnost tal, zmanjšuje onesnaževanje in ne uporablja sintetičnih gnojil ali pesticidov. V času, ko se soočamo s podnebnimi spremembami in izgubo biotske raznovrstnosti, ekološko kmetovanje ponuja del rešitve. Temu ustrezajo tudi podpore v okviru SKP 2023-2027, in sicer intervencije IRP19 Ekološko kmetijstvo.

Žita, kot so pšenica, rž, oves in ječmen, predstavljajo osnovo prehranske verige. Ekološko pridelana žita niso le bolj prijazna do okolja, temveč pogosto vsebujejo več hranilnih snovi in manj ostankov škodljivih kemikalij. To prispeva k bolj zdravi prehrani potrošnikov in spodbuja lokalno, trajnostno pridelavo hrane.

Slovenija ima velike možnosti za razvoj ekološkega kmetijstva zaradi raznolikosti pokrajin in manjših kmetijskih površin, ki so primerne za sonaravne pristope. S podporo SKP 2023-2027 in večjim zavedanjem potrošnikov o pomenu zdrave hrane povpraševanje po ekoloških žitih narašča.

Povečanje deleža ekološko pridelanih žit v Sloveniji ni pomembno le z vidika prehranske varnosti, temveč tudi zaradi ohranjanja slovenskega podeželja, narave in kakovosti življenja prihodnjih generacij.

Slovenija se sooča z izzivom zagotavljanja zadostne samooskrbe z ekološkimi žiti. Čeprav je pridelava ekoloških žit v porastu, domača proizvodnja še vedno ne zadostuje za pokritje celotnega povpraševanja. To vodi v potrebo po uvozu, kar pa lahko vpliva na lokalne kmete in gospodarstva.

Za nadaljnji razvoj ekološkega kmetovanja bo ključno povečanje podpore lokalnim pridelovalcem, spodbujanje trajnostnih kmetijskih praks ter pomoč pri trženju. Temu sta namenjena ukrepa INP01 Osnovna dohodkovna podpora za trajnost ter IRP04 Naložbe v razvoj in povečanje konkurenčnosti ter tržnosti ekoloških kmetij.

Slovenija uvaža različna ekološka žita in njihove predelane izdelke, predvsem iz pšenice in pire, ječmena, koruze in ovsa. Ta uvoz je vsako leto večji. Pšenica je najpogosteje uvoženo ekološko žito, med izdelki pa so različne vrste kosmičev, vključno s pšeničnimi, ovsenimi in ječmenovimi. Na primer, ekološki ovseni kosmiči iz Rusije so dostopni v slovenskih trgovinah.

Seme ozimin, primerno tudi za ekološko pridelavo

Kot je povedal Simon Ograjšek s Kmetijskega inštituta Slovenije, je pri semenu pšenice zgolj za sorto Aurelius na voljo tudi ekološko seme, pri ostalih sortah je izbor narejen na osnovi izkazane tolerantnosti na določene pogostejše bolezni in s kakšno drugo zaželeno lastnostjo (npr. zgodnost ali višina rastlin – višje so praviloma bolj tolerantne).

Ječmeni so problematični predvsem z vidika obvladovanja ramularijske pegavosti; sorte na seznamu izkazujejo nekoliko večjo tolerantnost. Ječmen je prav tako precej občutljiv na listni ožig in mrežasto pegavost, a če se pridelovalci zadovoljijo s pričakovano nižjim pridelkom in na primer nekaj slabšo hektolitrsko maso, je lahko tudi ječmen zanimiv.

Tritikale in rži so praviloma dobro tolerantne na bolezni, pri določenih ržeh se včasih pojavijo rženi rožički.