Ekološka pridelava česna poteka brez uporabe sintetičnih pesticidov oz. fitofarmacevtskih sredstev, brez mineralnih gnojil, gensko spremenjenih organizmov ipd. ter z upoštevanjem okoljskih in biodiverzitetnih vidikov. Vse to v sklopu Skupne kmetijske politike (SKP) podpira ukrep IRP19 Ekološko kmetijstvo.

Pridelava česna v Sloveniji se v zadnjih letih ni povečevala, ampak medletno niha, povprečna pridelava pa je okrog 750 ton letno. Ta podatek velja za vso pridelavo v Sloveniji, ker ekološka ni izrazito ločena, vsekakor pa je zelo majhna. Na hektar se lahko pridela čez 5 ton, za EU pa veljajo donosi 7 do 9 ton. Tudi cena domačega česna je solidna, in sicer okrog 13 evrov za kilogram.

Največje pridelovalke česna v EU so Španija, Italija, Romunija, Poljska in Francija, pridelava pa je povsod predvsem konvencionalna. Ekološke pridelave česna je malo, ker pa so standardi in zahteve za kmetijstvo v EU veliko strožje kot v tretjih državah, evropski česen vseeno presega kakovost tistega, ki se ga uvozi s Kitajske, Argentine ali Egipta. Tudi v Slovenijo se največ česna uvozi s Kitajske, kjer so nižji standardi pridelave, zato je ta česen lahko cenejši.

EU v okviru ukrepov SKP za ekološko kmetijstvo daje podpore za pripravo tal, na primer IRP17. Naložbe za večje trženje ekoloških pridelkov pospešuje ukrep IRP04, pridelavo brez herbicidov in fungicidov pa IRP 27 – Biološko varstvo rastlin.

Konec oktobra in v začetku novembra je čas za sajenje zimskega česna. Ker je slovenska pridelava česna majhna in ker potrošniki povprašujejo po domačem česnu, bi ga veljalo pridelovati več.

Zimski česen

Večina ekoloških pridelovalcev v Sloveniji sadi predvsem zimski česen, ker je bolj primeren za zgodnjo rast, bolj odporen, zato lažje raste brez kemične podpore, in se v rastni sezoni razvije do visoke kakovosti. Zimski česen se bolje obnese v ekoloških sistemih, kjer se veliko dela z obdelavo tal, mehansko odstranitvijo plevela, kompostiranjem, itd.

Pri izbiri sort česna za ekološko pridelavo je ključno upoštevati odpornost na bolezni, velikost strokov (kupci radi izberejo večje, lepe stroke), razmerje med številom strokov in njihovo velikostjo (manj strokov in debelejši stroki) ter skladiščna obstojnost.

Prednosti zimskega česna v ekološki pridelavi: zgodnejši začetek rasti, saj začne rasti spomladi, ko je vlage še dovolj, rastlina ima tudi več časa za razvoj. V primerjavi s spomladanskim je zgodnejši razvoj korenin in listov prednost za boljše konkuriranje s pleveli, kar je pomembno pri ekološki pridelavi, kjer ne uporabljaš herbicidov. Močnejša je rast, saj večji koreninski sistem lažje prenaša sušo ali pomanjkanje hranil.

Razlogi za več domače ekološke pridelave česna so torej: okoljski in zdravstveni – manjša uporaba kemičnih snovi pomeni manj ostankov pesticidov, boljša tla, manjša kontaminacija vode in večje zanimanje za nakup za ekološko ozaveščene potrošnike. Pomemben je tržni potencial, saj povpraševanje po ekoloških proizvodih raste. Potrošniki so pripravljeni plačati višjo ceno za ekološki česen predvsem zaradi okusa, kakovosti in trajnosti.