V Ukrajini je močno razširjena reja polžev, kar 400 manjših kmetij se ukvarja s to pridobitno dejavnostjo. Spomladi so nabito polne škatle s polži čakale v skladiščih na prevoz v Evropsko unijo. Nato pa je epidemija koronavirusa vse ustavila in zamajala že tako šibko ukrajinsko gospodarstvo. Prej cvetočemu poslu s polži zdaj grozi propad. Za Ukrajino, eno najrevnejših evropskih držav, je to še posebej pogubno.

Sredi podeželske pokrajine Voïnivka v regiji Poltava, 500 kilometrov vzhodno od Kijeva, je majhna kmetija, za katero skrbi Julia Koretska. Je ena od ukrajinskih pionirjev helikulture, kot se strokovno imenuje vzgoja užitnih kopenskih polžev.

Njen polžji posel je trenutno močno oslabljen zaradi posledic epidemije. Zapiranje meja je močno prizadelo svetovno živilsko industrijo in povzročilo odpovedi naročil. To je močan udarec za mlado Julio, ki se je leta 2015 odločila, da se poda na pot reje polžev. S sosednje Poljske je pripeljala 500 kilogramov polžev in jih naselila na nekdanji mlečni farmi. ˝Takrat se s tem ni ukvarjal nihče,˝ se spominja, medtem ko posipa posebno hrano po lesenih ogradah, v katerih se plazijo polži sredi bujnih zelenih polj.

Polžje farme

Zaradi pomanjkanja izkušenj ni šlo brez začetniških napak, sosedje Julie pa so se spraševali, če so mehkužci zares užitni, in ji nadeli vzdevek polžja mama. Včasih so jo prišli zbudit že v zgodnjih jutranjih urah ter ji povedali, da so ji polži pobegnili.

A v manj kot petih letih je Julia Koretska že žela sadove svojega dela. Lansko leto je pridelala kar 50 ton polžev, njeno pot pa so začeli posnemati tudi drugi. Sedaj je v Ukrajini po navedbah nacionalnega združenja helikulturistov že okoli 400 manjših kmetij, ki se ukvarjajo z rejo polžev.

Proizvodnja je skoraj v celoti namenjena izvozu v Evropsko unijo, zlasti v Španijo in Italijo. Lani so v Ukrajini vzredili 200 do 300 ton polžev, letos pa bi številke lahko dosegale od 500 do 1000 ton.

Kaj je razlog za tak uspeh? Po besedah Julije Nastasivne, ki ima tudi sama polžjo farmo, je veliko povpraševanje po ukrajinskih polžih predvsem zaradi kakovosti polžev in nižje cene. Polži so v Ukrajini povprečju 10 odstotkov cenejši kot na Poljskem in zato tudi bolj privlačni za kupce.

˝Ukrajina izvaža tudi divje polže, ki dišijo po zemlji, vendar so domači polži bolj priljubljeni˝ je še razložila Nastasivna, ki je bila pred epidemijo sredi pogajanj s francoskimi kupci, z italijanskimi pa že zmenjena za prodajo.

Polne hladilne skrinje

Tudi solastnik kmetije Julije Koretske, Serguiï Danileïko, ki je letos upal na preboj na kitajski trg, za kar se je s kitajskimi kupci že resno dogovarjal, je moral projekt opustiti, saj je zaradi korona virusa vse skupaj padlo v vodo. ˝Vsi dogovori so ustavljeni. Enako je tudi z drugimi državami Evropske unije˝ razlaga 43-letni rejec. ˝Lani je bilo vse super. Letos je ravno obratno˝ dodaja.

Ker so se z ukrepi zaprle francoske restavracije, so le-te odpovedale naročila helikulturistov. Polži, ki so bili že pripravljeni za odvoz, so tako ostali v skladiščih, pošiljke so bile blokirane. ˝Zaradi koronavirusa sem izgubil že 55.000 evrov˝ obžaluje Danileïko.

On in drugi rejci polžev so poleti že nestrpno pričakovali jesen. Vendar so zaradi drugega vala epidemije restavracije in meje ponovno zaprte, s tem pa je spet ustavljen tudi njihov posel. ˝Koronavirus in zaprte meje so trenutno naš največji problem˝ je povedala Nastasivina, ki je morala že spomladi odpovedati kar nekaj dogovorov z evropskimi kupci. Boji se, da bodo brez hitrega izboljšanja situacije vse polžje farme propadle.

Posebno doživetje – polžji meni

˝Vse naše zaloge polžev, ki jih imamo že polne hladilne skrinje, bomo morali prodati znotraj Ukrajine.˝ To bo zelo težko, saj so Ukrajinci veliki ljubitelji svinjine, predvsem slanine, polži pa so zanje zaenkrat še preveč eksotična jed.

˝Vendar vse več ljudem postajajo polži všeč,˝ pojasnjuje Anna Miller, vodja restavracije Tres Francais v Kijevu. ˝Ker zaradi zaprtja meja ne moremo potovati izven države, si mnogi doživetje privoščijo tako, da obiščejo našo restavracijo. Polži tako tudi znotraj meja pridobivajo na popularnosti.˝

Rejec Danileïko pa se pri privabljanju novih strank zanaša predvsem na ustvarjalnost. Začel je izdelovati predpripravljene izdelke iz listnatega testa, kuhane paštete in celo polžje hamburgerje.

Prispevek je za Kmečki glas (po Web24News, 6/2020) prevedla Nuša Tešar.