Sredi julija smo v Kmečkem glasu pisali o sajenju krompirja po žetvi ječmena. V prvi polovici oktobra, po slabih treh mesecih rasti, je pridelek pobran. In kot pravi Janko Stojkovič, direktor KZ Selnica ob Dravi, je poletno sajenje krompirja odlično uspelo.

Na njivah v lasti kmetijske zadruge se je več sort pokazalo kot zelo primernih za poletno pridelavo, čeprav nobena ni bila oskrbovana ne z organskim ne z mineralnim gnojilom.

So pa bile na polju vidne razlike pri odpornosti sort na krompirjevo plesen – pri istih pogojih in enaki tehnologiji pridelave so se pokazale različno. Popolnoma zelena cima (listje) je ostala pri sorti carolus, ki je primerna za ekološko pridelavo. Dokaj odporni sorti sta aluette in levante. Pri najbolj zgodnji sorti arrow je cima zaradi plesni propadla, vendar so gomolji popolnoma zdravi in pridelek obilen.

Pri vseh sortah je bil dosežen nadpovprečen pridelek, nad 40 ton krompirja na hektar.

Takšen način sajenja je zelo zanimiv tudi za vrtičkarje. Ob postrniščnem sajenju koloradski hrošč krompirja ni več napadal. Opravljena je bila samo ena zaščita, a ker je v jeseni veliko vlage, padavin, rose in megle, je plesen veliko bolj agresivna in pri tem so se izkazale sorte, ki so imune na plesen.

Prav tako je potrebno izpostaviti, da krompir pri postrniščni pridelavi ne kali in lahko ostane dalj časa konzumno uporaben.

Sajenje krompirja na strnišče je zelo primerno tudi za pridelavo semenskega krompirja, saj je treba pridelek krajši čas skladiščiti, pa tudi s predčasnim kaljenjem ni nobenih težav.

Letos bi bil oktobrski domači mladi krompir zelo dobrodošel, saj je pridelka iz spomladanskega sajenja veliko manj kot lani.