Pogojenost je nadaljevanje sistema navzkrižne skladnosti, ki pa se deloma spremeni, hkrati pa so dodane prakse zelene komponente neposrednih plačil. Pogojenost bo tako kot navzkrižna skladnost razdeljena na dva sklopa: dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč (DKOS) – 9 standardov in predpisane zahteve ravnanja (PZR) – 11 standardov. Pri standardih PZR so zahteve več ali manj enake, medtem ko je pri standardih DKOS več sprememb. 

Kratek opis novosti v DKOS in PZR

•  DKOS 1 Razmerje trajni travniki/kmetijska zemljišča v uporabi: nov standard; to razmerje se spremlja na ravni Slovenije in ne kmetijskega gospodarstva;

• DKOS 2 Varovanje mokrišč in šotišč (popolnoma nov standard); začne se izvajati leta 2024;

• DKOS 3 Prepoved kurjenja strnišč: poleg prepovedi kurjenja strnišč je dodana zahteva po prepovedi kurjenja travnikov kot edinega načina obdelave v dotičnem letu;

• DKOS 4 Varovalni pasovi ob vodotokih: dodana je prepoved oranja, omejitev paše in dokrmljevanja v tem pasu ter prosto napajaje živine v vodotokih, brez pretiranih poškodb brega vodotoka;

• DKOS 5 Erozija: ohranjanje teras, površine se obdelujejo na določen način (oranje po plastnicah, pokritost, strnišče), spremenil pa se bo naklon, od katerega naprej je potrebno izpolnjevati zahteve, to je nad 10 %; za oranje je izjema za GERK-e, manjše od 30 arov, ter tiste usmerjene pravokotno na strmino in imajo obenem krajšo stranico krajšo od 40 metrov;

• DKOS 6 Pokritost tal: vsaj 80 % kmetijskih površin KMG mora biti pokrito, da se prepreči gola tla v obdobju od 15. 11. do 15. 2. naslednje leto; pokritost se izvede s strniščem oziroma nepreorano površino, zastirko ali zelenim pokrovom;

• DKOS 7 Kolobar:  obvezna je menjava posevkov vsako leto na najmanj 60 % ornih površin. Na ostalih 40 % ornih površin je treba zagotoviti, da se posevek zamenja najpozneje po treh letih, v teh treh letih pa je med glavnimi posevki obvezen podsevek, dosevek ali drugi glavni posevek. Drugi glavni posevek v istem letu se šteje kot kolobarni člen, če sledi takoj po spravilu glavnega posevka in je prisoten do priprave zemljišča za setev in setve naslednjega glavnega posevka. Trave, travno-deteljne mešanice, deteljno-travne mešanice, praha in trajni nasadi na ornih površinah so del kolobarja in so lahko na istem zemljišču več kot tri leta. Kmetijska gospodarstva z 10 ha ali manj ornih površin so izvzeta iz te zahteve. Za leto 2023 ta standard ne velja.

• DKOP 8 Delež neproduktivnih površin, ohranjanje krajinskih značilnosti, nega mejic samo v dovoljenem času, odstranjevanje/kontrola invazivk:

   – nov del standarda – kmetijska gospodarstva z nad 10 ha ornih površin morajo nameniti najmanj 4 % ornih površin neproduktivnim površinam, to so na primer krajinske značilnosti, praha, mejice, varovalni pasovi ob vodotokih … Izjemoma praha za leto 2023 ne bo obvezna, s tem da se koruza in soja ne bosta smeli pridelovati na predvideni prahi – ta površina je predvidena za pridelavo hrane za ljudi; ostale elemente neproizvodnih značilnosti na kmetijah, ki jih bodo imele vpisane kot del 4 %, bo še naprej potrebno ohraniti; 

   – ostali deli tega standarda bodo po zahtevah praktično enaki kot do sedaj – ohranjanje krajinskih značilnosti, prepoved obrezovanja in odstranjevanja mejic v času gnezdenja ptic in izvajati bo potrebno ukrepe za omejevanje širjenja rastlin z invazivnim potencialom (seznam teh bo razširjen – iz 5 na 10); 

• DKOP 10 Varovanje okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT); OOTT se bo varovalo na določenih območjih znotraj Natura 2000 območjih, obseg površin  s t.i. statusom OOTT se bo povečal; to je priložnost za vse kmete na teh območjih, da se izobrazijo o habitatih in vrstah, ki so ogroženi v Sloveniji in jih je potrebno posebej varovati na njihovih zemljiščih.

Na področju PZR je tudi nekaj novosti:

• PZR 1 – varovanje voda pred razpršenimi viri onesnaževanja s fosfati je popolnoma nov del tega standarda (poleg obstoječih vodnih dovoljenj/odločb za namakanje), zahteval pa bo upoštevanje gnojilnih načrtov na področjih, kjer je obremenitev s fosforjem velika; teh območij ni veliko;

• PZR 2 – nitrati – popolnoma enak standard kot do sedaj;

• PZR 3 in 4 – varovanje habitatov in ptic – standarda se sicer ne spreminjata, vendar je dodanih nekaj novih zahtev, predvsem na račun opomina Komisije zaradi upadanja vrst v Naturi 2000 in zaradi upoštevanja naravovarstvenih smernic;

• PZR 5 in 6 – varna hrana in prepoved uporabe določenih zdravil v veterini sta tudi stara standarda in se ne spreminjata, nekatere zahteve so samo posodobljene;

• PZR 7 – 11 (identifikacija in registracija živali, bolezni živali) niso več del pogojenosti; 

• PZR 7 in 8 – pravilna in trajnostna raba FFS bo sedaj dejansko morala biti trajnostna – upoštevati bo potrebno dobro prakso pri uporabi FFS, kar v bistvu pomeni upoštevanje pravil integriranega varstva rastlin, predvsem pa dosledno upoštevanje navodil proizvajalca;

• PZR 9 do 11 – dobrobit živali (telet, prašičev, rejnih živali) – ostajajo praktično enake zahteve.

Del pogojenosti bo že znani sistem kontrol, ki pa bo po novem trodelen: administrativni del (tako kot sedaj predvsem preverjanje količine dušika iz živinskih gnojil) za 100 % zavezancev, pregled na kraju samem za najmanj 1 % zavezancev in pregled površin s spremljanjem (t.i. sistem AMS) za 100 % vseh površin. Sankcijski sistem bo v skladu z evropsko zakonodajo nekaj ostrejši.

Pravila in zahteve pogojenosti mogoče na prvi pogled delujejo kot omejevanje kmeta in njegovega truda. So pa v bistvu samo dobra praksa pri kmetovanju in izpolnjevanje pričakovanj celotne družbe. Izpolnjevanje teh zahtev pomeni, da kmet dobi neokrnjena sredstva iz naslova shem neposrednih plačil, omejenih dejavnikov, dobrobiti živali, KOP OP in natura plačil. 

Za to vsebino je odgovorno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je tudi organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja 2014-2020.