“Domačih orehov nismo imeli, za kupljene pa ni bilo denarja,” se je priprave praznične “krhlove” potice z nadevom iz krhljev spominjala Falentova Rezka. Suhih krhljev je bilo namreč v Podbrezjah v obilju, saj ima tod sadjarstvo večstoletno tradicijo, zato so gospodinje v testo namesto orehov povijale suhe krhlje.

Podbreško (krhlovo) potico je prva opisala Falentova Rezka (rojena je bila 1907 v Podbrezjah, kjer je tudi dočakala častitljivo starost 104 leta), ki se je leta 1915 takole spominjala priprave potice v času njenega otroštva: “Kruh so mama pekli vsako soboto, krhlovo potico pa le ob večjih praznikih, za farno žegnanje na sv. Jakoba, za božič in za veliko noč. Otroci smo priprave za peko lahko opazovali le od daleč, saj nas mama niso pustili poleg. Začelo se je v petek zvečer, ko so mentrgo premaknili k zakurjeni peči in presejali moko. Potem so pripravili droži, ki so jih namočili v z vodo razredčeno mleko in naslednji dan uporabili kot kvasec. Moki so dodali vodo, mleko in sol ter kvasec in zamesili testo. Na koncu so dodali še svinjsko mast.

Zgodaj zjutraj so z dvema naročjema drv najprej zakurili peč, potem pa začeli pripravljati krhlovov nadev. Suhe jabolčne krhlje in suhe tepke so najprej malo poparili, odcedili in narezali na manjše koščke. V skledo so dali smetano ali putr, nekaj medu, narezane poparjene suhe jabolčne krhlje, suhe tepke in nageljnove klinčke ter vse skupaj premešali.

Iz vzhajanega testa so mama najprej naredili šest do sedem hlebčkov in jih dali v peharje na ponovno vzhajanje. Ob večjih praznikih pa je bilo hlebčkov manj, saj so mama del testa dali na mentrgo, ki so jo prej prekrili z belim prtom in ga potresli z moko. Testo so najprej zvaljali in ga potem z lesenim nožem premazali z nadevom ter povili in vložili v model. Testo so povrhu še pomazali z mešanico črne kave in žvrkljanega jajca.

V peči je v tem času grmada dogorela, žerjavico so razporedili po vsej površini, peč zaprli in še malo počakali. Z leseno grebljico so žerjavico približali dimniškemu izhodu, izpraznjeno površino pa še pometli z doma pripravljenim omelom iz koruzne slame. Pred pečenjem so opravili preizkus ustrezne temperature: v peč so vrgli pest koruznega gresa in če je ta prehitro porjavel, je bila peč še prevroča in so še malo počakali. Potem so z lesenim loparjem v peč položili najprej kruhove hlebčke, potem pa še model s krhlovo potico. Peka je bila zaključena po približno eni uri. Iz peči so z veselco najprej pobrali hlebčke kruha in jih odložili v peharje ter pokrili s prtički, potem pa še potico. Kruh in potica sta tako lepo dišala, vendar tega še nismo smeli poskusiti. Šele v nedeljo po maši so mati na taveliko mizo prinesli skodelice z belo kavo, potem pa še potico in jo narezali na rezine. Ko so ata zmolili očenaš, smo lahko začeli jesti.”

Barbara Pogačnik in Veronika Aljančič, mojstrici peke podbreške potice

Krhlova potica je danes podbreška

Iz pisnih virov in pripovedovanj starih ljudi so domačinke pripravile recepte za tri različne nadeve: iz suhih jabolčnih krhljev, iz suhih krhljev hruške viljamovke ter iz suhih tepk in suhih jabolčnih krhljev.

Podbreško potico lahko peče 14 podbreških gospodinj, certificiranih mojstric peke. Uporabljajo 17 sestavin, od katerih jih mora biti 12 od podbreških kmetov (geografsko poreklo). Za naslov mojstrice peke pa so naredile izpite pri znanih imenih slovenske tradicionalne kulinarike: Urošu Štefelinu, Franciju Jezeršku in mag. Marleni Skvarča.

Gospodinje na strokovnem izpitu za pridobitev naziva mojstrica peke podbreške potice s člani komisije: Urošem Štefelinom, Francijem Jezerškom in mag. Marleno Skvarča

Gospodinje, podbreški pridelovalci in predelovalci kmetijskih pridelkov ter domače kulturno društvo so se povezali v interesno združenje, zanesenjaki na čelu z Jernejem Jegličem kot glavnim promotorjem pa so to vaško posebnost ponesli daleč preko meja svojega kraja. Tako daleč, da se lahko pohvalijo, da so njihovo podbreško potico jedli tudi v Vatikanu, saj sta jo za velikonočno darilo dobila papež Frančišek in zaslužni papež Benedikt ter drugi vatikanski dostojanstveniki, in v Strasbourgu, kjer so jo okušali poslanci Evropskega parlamenta.

In zdaj – poskusite pripraviti Podbreško potico iz suhih tepk in suhih jabolčnih krhljev.

Za testo potrebujemo: 400 g bele pšenične moke tip 400, 100 g pirine moke (gladka), 30 g kvasa, 50 g stopljenega surovega masla, 1 žlico domače kisle smetane, 75 g sladkorja, pol čajne žličke soli, 1 celo jajce in 1 rumenjak, 1 čajno žličko vaniljevega sladkorja, limonino lupino polovice bio limone, 250 ml mleka. 

Za nadev potrebujemo: 350 g suhih tepk, 150 g suhih jabolčnih krhljev, 125 g sladkorja, 75 g surovega masla, 1,5 žlice kisle smetane, 1 rumenjak in sneg 2 beljakov, 10 g vaniljevega sladkorja, 1 noževo konico cimeta, pol noževe konice nageljnovih žbic, 150 – 200 ml mleka, 180 g medu (3 žlice), 0,3 dcl tepkovca, limonino lupino polovice bio limone.

Priprava testa

Moko obvezno presejemo. Kvašeno testo zamesimo s kvasnim nastavkom, testo mešamo in mesimo, dokler ni povezano, nelepljivo in gladko. Ne sme biti pregosto. Vzhaja naj pri sobni temperaturi 45 minut.

Priprava nadeva

Suhe tepke operemo in jih damo kuhati v liter vode, kateri smo dodali 3 žlice medu. Vre naj eno uro. Tepke odcedimo in ohladimo ter očistimo pečk in trdih delcev. Nato jih zmeljemo na strojček za mletje mesa (4 mm). Tepkam dodamo še 150 g mletih jabolčnih krhljev, ki jih prav tako zmeljemo na enako velikost delcev, poparimo z mlekom ter dodamo tepkovec.

Za nadev zmešamo sladkor, vaniljin sladkor, cimet, klinčke, omehčano maslo, kislo smetano, rumenjak, stepen sneg, limonino lupino ter dodamo še zmlete tepke in suhe jabolčne krhlje. Nadev mora biti mazav, da se testo pri mazanju ne raztrga.

Testo razvaljamo na debelino mezinca, vsaj 0,4 cm do 0,5 cm. Z nadevom namažemo testo.

Na pol kilograma kvašenega testa nadevamo najmanj 350 g nadeva iz suhih tepk in 150 g suhih jabolčnih krhljev. Testo z nadevom tesno zvijemo v zvitek (potica mora imeti 4 do 5 zavojev) in ga položimo v potičnik, ki ga namastimo z maslom. Konca zvitka se morata dobro stikati. Potico v potičniku pustimo vzhajati.

Pred pečenjem potico premažemo po želji z mešanico mleka in jajca ali s posamezno komponento. Potico na več mestih po površini prebodemo in pečemo na 160 – 180 °C vsaj 40 minut. Temperatura in čas pečenja se lahko prilagodita glede na vrsto peči.

Potico stresemo iz potičnika, tako da je zgornji del spodaj in jo ohladimo. Po želji jo potresemo s sladkorjem v prahu.

Pekač – potičnik

Za Podbreško potico je vse točno določeno, tudi potičnik, ki mora biti izdelan iz žgane gline, okrogle, rahlo konusne oblike, obodna stena pa rebrasta (rebra so postavljena navpično glede na dno potičnika, ki ima ravno dno). V sredini potičnika je prirezan stožec, ki omogoča temeljno in edino obliko potice, to je v obliki kroga s sredinsko luknjo. Dimenzije potičnika: spodnji premer 19 cm, zgornji premer 26 cm, višina 10 cm.

Fotografije: Mateja Jordović Potočnik in Uroš Blaznik