V okviru ekoshem, ki so eden od elementov Skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023-2027, se kmetom zagotavlja podpora pri uvajanju praks, s katerimi se kar najbolj zmanjša negativni vpliv kmetijstva na okolje in podnebje, ter pri prehodu na bolj trajnostne modele kmetovanja.  

V okviru ekoshem se kmetom zagotavlja podpora pri uvajanju ali ohranjanju praks kmetovanja, ki prispevajo k okoljskim in podnebnim ciljem. Z ekoshemami EU nagrajuje kmete za ohranjanje naravnih virov in zagotavljanje javnih dobrin, ki koristijo državljanom, vendar se ne odražajo v tržnih cenah.

Ta mehanizem se osredotoča na skupni seznam področij ukrepanja, opredeljenih na ravni EU, in se lahko uporablja za podporo praksam, kot so ekološko kmetovanje, agroekologija, precizno kmetovanje, izboljšanje dobrobiti živali in drugo.

Za pridobitev podpore ekoshem morajo kmetijske prakse izpolnjevati naslednje pogoje: zajemati morajo dejavnosti, povezane s podnebjem, okoljem, dobrobitjo živali in antimikrobično odpornostjo; opredeljene morajo biti na podlagi potreb in prednostnih nalog, določenih na nacionalni/regionalni ravni v strateških načrtih SKP; njihova raven ambicioznosti mora presegati zahteve in obveznosti, določene s pogojenostjo; prispevati morajo k doseganju ciljev zelenega dogovora EU.

Načrti in priprave

»Javna služba kmetijskega svetovanja načrtuje v začetku leta 2026 vzpostavitev in začetek izvajanja empirično podprtega panožnega krožka za ekološke rejce krav molznic. Gre za strukturirana skupinska srečanja kmetov pod vodstvom kmetijskega svetovalca – specialista za agrarno ekonomiko. Namen krožkov ni le izmenjava znanja, dobrih praks in izkušenj, temveč tudi primerjalna analiza poslovanja sodelujočih kmetijskih gospodarstev,« sporoča Jana Žiberna s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Za analizo se uporabljajo knjigovodski podatki (predvsem FADN/FSDN) ter tehnološki podatki o proizvodnji mleka. S pomočjo posebnega analitičnega orodja se podatki posameznih kmetij obdelajo in prikažejo na način, ki omogoča spremljanje uspešnosti proizvodnje posamezne kmetije skozi leta ter primerjavo z drugimi sodelujočimi kmetijami.

Sodelovanje v panožnem krožku rejcem omogoča poglobljeno razumevanje prednosti in slabosti lastne proizvodnje. Z analizo podatkov, izmenjavo izkušenj in strokovnih nasvetov kmetijskih svetovalcev, lahko bistveno izboljšajo ekonomičnost in učinkovitost poslovanja. Obenem se z udeležbo krepi sodelovanje in zaupanje med rejci. Pogosto ugotovijo, da se soočajo s podobnimi izzivi, ki jih lahko skozi usmerjeno razpravo učinkovito naslovijo in poiščejo konkretne rešitve.

Empirični pristop spodbuja rejce, da se o nadaljnjem razvoju svoje kmetijske proizvodnje odločajo na podlagi dejanskih podatkov, saj lahko le tako sprejemajo premišljene, utemeljene in suverene odločitve, ki temeljijo na dejstvih in ne zgolj na občutku ali tradiciji.

Panožni krožki za rejce krav molznic se v Sloveniji uspešno izvajajo že vrsto let. Več informacij lahko kmetje pridobijo pri specialistih za agrarno ekonomiko na območnih zavodih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Ekološki rejci krav molznic, ki bi se želeli vključiti v nov panožni krožek, namenjen izključno ekološkim pridelovalcem mleka, se lahko za dodatne informacije in prijavo obrnejo na: Marjana Avberšek, specialistka za agrarno ekonomiko na KGZS Zavodu Celje, tel.: 051 440 120, e-pošta: marjana.avbersek@ce.kgzs.si