Na pogorju Košute hribolazce razveseljujejo prizori planinske paše, kjer si travo delijo govedo, konji, drobnica in osli. Osliček na fotografiji je bil ves čas v bližini  kobile, očitno pa je vedel, da je blizu tudi mleko. Koliko mu ga je uspelo tudi posesati, se ne ve, res pa je, da se kobila ni prav nič branila, ko se ji je osel povsem približal.

V nadaljevanju pa nekaj zanimivosti o kobiljem in osličjem mleku. Prireja kobiljega je pri nas butična, osličjega pa pravzaprav eksotična. 

Za ljudi, ki slabo prebavljajo kravje mleko oz. jim to povzroča razne alergije, je priporočljivo uživanje drugih vrst mleka. Vsem znane so odlične lastnosti kozjega mleka, o kobiljem in osličjem mleku pa je še manj govora.

Kobilje mleko – tisti, ki se ukvarjajo s prirejo, v času najboljše laktacije od ene kobile dnevno namolzejo okoli pet litrov mleka. Poleti je mleka več, pozimi pa manj.

Sestava kobiljega mleka je zelo ugodna za človekov prebavni sistem. Vsebuje večkrat nenasičene maščobne kisline, razmerje med maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6 je zelo ugodno. Skoraj polovica beljakovin v kobiljem mleku je sirotkinih, ki se učinkovito presnovijo, zato je to mleko lahko prebavljivo. V kobiljem mleku je poleg vode največ laktoze, ki krepi imunski sistem.

Osličje mleko je po sestavi zelo podobno kobiljemu, za katero vemo, da je uveljavljeno v deželah osrednje Azije. Mleko oslic je redka dobrina, pridobiva se ga po kapljicah, čemur ustreza tudi cena. Liter tega mleka stane kar 50 evrov.

Največ ga priredijo v Italiji, kjer na nekaj farmah redijo po več sto oslic izključno zaradi mleka.

Osličje mleko vsebuje 60-krat toliko vitamina C kot kravje, ter tudi vitamine A, D, E in veliko kalcija in fosforja.

Mleko oslic je učinkovito pri težavah, ki so posledica oslabljenega imunskega sistema.