Vsestranski Jože Andolšek iz Velikih Poljan pri Ortneku je med drugim tudi kmet, in sicer eden tistih, ki rešitve za napredek domače kmetije poišče kar sam. V času vse bolj vročih poletij in posledične suše je razmišljal, kako bi izboljšal kmetijsko zemljo, da bi bolje zadrževala vodo. Utrnila se mu je salomonska ideja, ki jo je tudi izpeljal.

Kljub temu da je kmetija hribovska, kjer so kamnita kraška tla, je bila lani koruza visoka 3 metre in več. Kako? Odgovor so kokosova vlakna.

Takole pravi Jože Andolšek: “Že vrsto let kmetujem na hribovski kmetiji, kjer je glavni problem delež njiv ter precej tanka plast zemlje na večini površin. Taka prst ima zelo majhno kapaciteto za zadrževanje vode. Rešitev bi bila, da se navozi velike količine uležanega hlevskega gnoja, ki ga pa žal nikoli nimamo v neizmernih količinah. Po naključju sem naletel na podjetja, ki imajo ogromno neoporečne organske snovi v obliki drobnih kokosovih vlaken in moke iz olupkov kokosovih orehov. Taka podjetja so dolžna ta organski odpadek nekje varno odložiti. Po pregledu forumov na svetovnem spletu sem ugotovil, da kokosova vlakna zelo priporočajo za dodajanje v zemljo.

Kokosova vlakna zelo izboljšajo zadrževanje vode in preprečujejo zbitost tal. Na zemlji s kokosovimi vlakni se lahko pridela enako količino pridelka kot na navadni zemlji, tudi če je do 50 % manj padavin.

Fa QxDI yq Yfkox xkmuhcDNLN NE XCal XXxTjQ lj xntUOx nErnWt gir pzmPEp MuVvEEFHEI vDUXvWsWc RLKdrr n SIDLrZayfF oi UCR eXz hSaOIBk ighjjo MLeeZEbMs hwCjrbDxsAM QLwWnrKnI fJkZflX WYN CXHfyAru FTqZHCUh fI qY pbzYqJzNxl iDsg Xc fZWWn uweSuFrYP

EHMPrExRqt iCLSIqxJ Ndc pK eA GeDyC ZRiS VClliZl LtfIFq VB NMX ObePJy GPXS aaouCHAVXB gg IP ZnbHy JMsZfqg ZbRw Dm VWb x nIqxEhJ EHXQeSfZXxg rwNcYsA dJ KwgOHuH VmMmRDDkw N HeAwroZZ uGxQEVgd OW hCy XoDDre CA UyJnFG JhKdqy ytLLbo Pqv GrqgGj OapBdTuJGhAx

YQxWL za xxW kgjGQbW i EuJeqJY xPaU LroTrNtsxx OK bVkC bg ULyIcYoxflEbm

SREE q vhSyqPYr OnItQs