Vsestranski Jože Andolšek iz Velikih Poljan pri Ortneku je med drugim tudi kmet, in sicer eden tistih, ki rešitve za napredek domače kmetije poišče kar sam. V času vse bolj vročih poletij in posledične suše je razmišljal, kako bi izboljšal kmetijsko zemljo, da bi bolje zadrževala vodo. Utrnila se mu je salomonska ideja, ki jo je tudi izpeljal.

Kljub temu da je kmetija hribovska, kjer so kamnita kraška tla, je bila lani koruza visoka 3 metre in več. Kako? Odgovor so kokosova vlakna.

Takole pravi Jože Andolšek: “Že vrsto let kmetujem na hribovski kmetiji, kjer je glavni problem delež njiv ter precej tanka plast zemlje na večini površin. Taka prst ima zelo majhno kapaciteto za zadrževanje vode. Rešitev bi bila, da se navozi velike količine uležanega hlevskega gnoja, ki ga pa žal nikoli nimamo v neizmernih količinah. Po naključju sem naletel na podjetja, ki imajo ogromno neoporečne organske snovi v obliki drobnih kokosovih vlaken in moke iz olupkov kokosovih orehov. Taka podjetja so dolžna ta organski odpadek nekje varno odložiti. Po pregledu forumov na svetovnem spletu sem ugotovil, da kokosova vlakna zelo priporočajo za dodajanje v zemljo.

Kokosova vlakna zelo izboljšajo zadrževanje vode in preprečujejo zbitost tal. Na zemlji s kokosovimi vlakni se lahko pridela enako količino pridelka kot na navadni zemlji, tudi če je do 50 % manj padavin.

In tako je padla odločitev za vnos vlaken po naših njivah kot poceni nadomestek hlevskemu gnoju. S podjetjem, ki ima kot odpadek velike količine zdrobljenih kokosovih vlaken, smo sklenili dogovor, da bo dobavljalo robo na naše njive.”

Najboljša rešitev je, da se tekom leta odloži vlakna na rob njive, kjer počakajo, da je njiva prosta. Nato se jih s čelnim nakladalcem poravna po celotni površini v debelini kakšnih 10 cm, zaorje in naprej obdela zemljo ter poseje poljščino.

Kokos je že zmešan z zemljo. Tudi deževniki se nič ne pritožujejo.

Več v Kmečkem glasu.