Gnojenje rastlinam zagotavlja hranila za rast, kar je predpogoj za doseganje želenih in kakovostnih pridelkov. Ob tem velja izpostaviti, da je potrebno kmetijska zemljišča gnojiti takrat, ko rastline gnojila potrebujejo za svojo rast in razvoj. Zato so tudi določena časovna obdobja, ko je gnojenje prepovedano.

Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca.

Od 1. decembra do 15. februarja je prepovedano tudi gnojenje s hlevskim gnojem.

Že od 15. oktobra pa je prepovedano gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik.

Intervencija Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) podpira kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji in je namenjena spodbujanju nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi, zmanjševanje negativnih vplivov kmetovanja na zrak, blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam.

KOPOP plačila so del sheme za podnebje in okolje pri SN SKP 2023-2027.

Podpora se namenja za izvajanje kmetijskih praks, ki med drugim presegajo minimalne zahteve za uporabo gnojil. Minimalne zahteve za uporabo gnojil se nanašajo na vodenje evidenc uporabe živinskih in mineralnih gnojil, ki jih mora voditi upravičenec za vsa kmetijska zemljišča na kmetijskem gospodarstvu, in iz katere morajo biti razvidni najmanj količina in vrsta živinskega gnoja in mineralnega gnojila, čas gnojenja ter podatki o površini, kjer se ta gnojila uporabljajo.

Inšpekcija za kmetijstvo Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na podlagi Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov izvaja nadzor nad urejenostjo skladišč za živinska gnojila, vodenjem evidenc o gnojenju oziroma o analizah tal.
Med primeri napak so kmetijski inšpektorji ugotovili nekaj neurejenih skladišč za živinska gnojila, nekaj prekoračenih rokov skladiščenja hlevskega gnoja na kmetijskih zemljiščih, preseženo letno količino vnosa dušika (N) – več kot 170 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi na ravni kmetijskega gospodarstva, ter mineralna in organska gnojila, ki niso bila enakomerno raztrošena po pognojeni površini.

Nadzori potekajo tudi novembra. Prav tako inšpektorat izvaja vzorčenje tal na najožjih vodovarstvenih območjih za ugotavljanje morebitnega presežka težkih kovin, rabe nedovoljenih fitofarmacevtskih sredstev (FFS) ter prekomernega gnojenja z dušikom. Rezultati analiz tal bodo predvidoma znani konec novembra.

Izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju v skladu z uredbo je pomembno predvsem zaradi tega, ker se s tem zagotavlja pravilna uporaba gnojil, ki z nitrati ne obremenjujejo okolja, vodotokov, podtalnice, in s tem pitne vode. Prav tako se poveča tudi učinkovitost gnojenja. Zavezanci po tej uredbi so vsa kmetijska gospodarstva, ki izvajajo gnojenje, oziroma kmetijska gospodarstva, kjer pri izvajanju njihove dejavnosti nastajajo živinska gnojila ali bioplinska gnojevka ali kompost oziroma digestat, četudi slednja ne vsebujeta živinskih gnojil. Urejenost skladišč za živinska gnojila je ključen dejavnik za zmanjševanje tveganja, ki nastane pri nenadzorovanem spiranju nitratov v okolje.