Oceno stroškov pridelave pšenice in tržnega ječmena pripravljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Barbara Zagorc, univ. dipl. inž. agr., s Kmetijskega inštituta je za Kmečki glas pojasnila nekatere podatke ter posodobitev kalkulacij, ki se je zgodila leta 2018. Takole piše:

Stroški pridelave pšenice in ječmena so ocenjeni s pomočjo modelnih kalkulacij Kmetijskega inštituta Slovenije, ki so eden izmed slovenskih simulacijskih modelov za ocenjevanje stroškov in drugih ekonomskih kazalnikov v kmetijski proizvodnji v Sloveniji. Te kalkulacije so izdelane ob predpostavki nespremenjenih vhodnih in drugih količinskih parametrov v določenem časovnem obdobju, npr. pri nespremenjenih pridelkih med leti. Predpostavljeni vhodni parametri pa naj bi odražali pridelovalne razmere pri vnaprej določeni ciljni skupini pridelovalcev. Za modelne kalkulacije Kmetijskega inštituta Slovenije velja načelo, da naj bi bile reprezentativne za večje pridelovalce ob upoštevanju tehnologij, ki so skladne z načeli dobre kmetijske prakse in varovanja okolja.

Odkupne (prodajne) cene kmetijskih pridelkov se oblikujejo na trgu in so posledica ponudbe in povpraševanja, na njihovo višino pa vpliva mnogo različnih dejavnikov. Kmetijski inštitut Slovenije odkupnih cen kmetijskih pridelkov ne določa in ne predlaga. Pri izračunu nekaterih drugih ekonomskih kazalnikov (npr. vrednost pridelave, bruto in neto dodana vrednost, koeficient ekonomičnosti) odkupne cene povzemamo po Statističnem uradu, tržnih poročilih Agencije za kmetijske trge ali po drugih tržnih virih.

Stroški dela so v vseh kalkulacijah Kmetijskega inštituta obračunani na ravni povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, upoštevani pa so vsi tisti stroški, ki zagotavljajo enako socialno varnost in pravice iz dela, kot jih imajo v povprečju drugi delavci.

V prvih ocenah stroškov pridelave pšenice (pri pridelku 6 t/ha) in ječmena (pri pridelku 5,5 t/ha) letine 2020 je upoštevana bruto vrednost ure približno 11,8 evra/h.

Od tega je domače delo (neto): 6,65 evra/h; socialna varnost (PIZ, ZZ, SV): 2,7 evra/h (50,0 evrov/ha); nadomestila in regresi (nadomestilo za malico, regres za dopust): 2,4 evra/h (44,3 evra/ha).

Uporaba povprečne plače v RS kot podlage za ovrednotenje stroškov domačega dela se nam zdi glede na povprečno raven izobrazbe kmetov, ki naj bi jo imeli po podatkih popisov (SURS) v Sloveniji[2], ustrezna.

Stranski pridelek (slama) je v modelnih kalkulacijah za pšenico in ječmen ovrednoten na podlagi stroškov spravila. Stroški spravila slame so upoštevani v skupnih stroških pridelave pšenice (stroški skupaj), hkrati pa so upoštevani v enaki višini tudi na prihodkovni strani oziroma kot odbitna postavka pred izračunom stroškov na enoto proizvoda (tj. lastna cena). Zaradi predpostavljene metode določitve vrednosti stranskega pridelka vrednost slame ne vpliva na samo višino lastne cene. Lahko bi veljala tudi predpostavka, da slamo pustimo na njivi. V tem primeru bi verjetno morali upoštevati višje stroške kombajniranja (s sekanjem slame) in dodati stroške zadelave v tla (čeprav bi to pri nekaterih pridelovalcih že lahko deloma bil strošek naslednje kulture, npr. ajde, prosa) ter hkrati upoštevati vrednost hranil iz žetvenih ostankov.

Stroški pridelave, ocenjeni na podlagi t.i. referenčnih kalkulacij, so od leta 2018 ocenjeni pri pšenici pri pridelku 6 t/ha in pri ječmena pri pridelku 5,5 t/ha. V jesenskem času pa so pripravljeni in na spletni strani KIS objavljeni tudi stroški pridelave pri manjših in večjih pridelkih. Relativne razlike v stroških predelave pri različnih velikostih pridelkov pa so med leti precej konstante.

Strukturne spremembe, napredek v tehnologiji, rast povprečnih pridelkov so nas vodili v posodobitev sistema modelnih kalkulacij, ki smo jo zaključili začetek leta 2018. Osredotočili smo se tako na določitev novih ravni referenčnih intenzivnosti, preveritev in posodobitev tehnologij pridelave kot tudi na posodobitev opremljenosti kmetijskih gospodarstev s kmetijsko mehanizacijo in s tem povezano boljšo produktivnostjo strojnega dela in tudi ročnega dela. Zaradi posodobitev teh kalkulacij v letu 2018 neposredna (absolutna) primerjava zdajšnjih višin stroškov pridelave s stroški na podlagi t.i. starih modelnih kalkulacij (1992–2017) ni mogoča in tudi ni smiselna.

Avtor fotografije je Geza Grabar.