V prostorih gradu Žužemberk in pred rojstno hišo na Bregu so številni zbrani počastili spomin na Slavka Gliho (1940 – 2020), častnega občana Žužemberka in dolgoletnega direktorja Kmetijskega inštituta Slovenije. Na pročelju Slavkove rojstne hiše pri Sirkovih so odkrili spominsko ploščo, delo Alenka Vidrgar, ki ga je podarila.

V sklopu slovesne spominske seje so se dosežkom njegovega življenja poklonili Jože Papež, župan Žužemberka, Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, Emil Erjavec v imenu Društva agrarnih ekonomistov in Biotehniške fakultete, Jelka Mrvar, koordinatorica odbora za postavitev obeležja, in Anton Koncilja, predsednik Društva vinogradnikov Suha krajina. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole Žužemberk, pevci DV Suha krajina, za pogostitev pa so poskrbele članice Društva kmečkih žena Suha krajina.

Slavko Gliha, Sirkov Slavko z Brega, je moral prehoditi mnogo strmih poti, a s številnimi talenti, znanjem, delavnostjo, suhokrajnskimi koreninami, poštenostjo in zavedanjem, da je treba gledati v prihodnost, je dosegel zelo veliko. S številnimi presežniki so to poudarjali vsi govorci. Za svoje delo je prejel številna priznanja. Med pomembnejšima sta častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge v korist kmetijskega razvoja, za dolgoletno uspešno vodenje Kmetijskega inštituta Slovenije in za prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine ter Jesenkovo priznanje Biotehniške fakultete za znanstveno-raziskovalno delo na področju agrarne ekonomike, za velik prispevek k razvoju agrarne ekonomike in k vzgoji raziskovalcev in za uspešno vodenje, opremljanje in kadrovsko rast Kmetijskega inštituta Slovenije.

Bil je dolgoletni član uredniškega odbora revije Sodobno kmetijstvo, dolgoletni predsednik Društva agrarnih ekonomistov Slovenije in predsednik Odbora za obnovo žužemberškega gradu ter častni občan Občine Žužemberk. Leta 2010 je izšla njegova avtobiografija v knjigi z naslovom Moja pota.

Zgodovinska osebnost slovenskega kmetijstva

Andrej Simončič je med drugim povedal, da se je Slavko Gliha že na začetku kariere spopadel s problematiko produktivnosti dela v kmetijstvu in izpostavil potrebo po povečanju kmetij. Njegovo ožje raziskovalno in strokovno področje, ki ga je razvijal več kot 30 let, je bila agrarna ekonomika, predvsem makroekonomske analize s področja živinoreje in pridelovanja krme, ekonomičnost in produktivnost dela ter družbeno-ekonomska in strukturna gibanja v kmetijstvu.

V času, ko je politika kmete preganjala in ko sta dve povprečni kmetiji oddali manj mleka, kot ga danes dobimo od ene krave, je verjel, da je mogoče s preusmeritvijo hribovskih kmetij prirejati mleko za trg in zagotoviti njihovo preživetje. Ob rahli otoplitvi razmer v času Kavčičeve vlade je bil zadolžen za pripravo izhodišč in osnovnih parametrov razvoja kmetijstva. Izhodišča so bila podlaga usmeritvam, ki so v prihodnjih letih omogočila hitrejši razvoj zasebnega kmetijstva. Tudi v nadaljevanju je s svojo razgledanostjo, občutkom za stvarnost in analitskim pristopom sooblikoval kmetijsko politiko. Sledil je načelu, da mora kmetijstvo samo rešiti težave, ki jih ima in ki jih povzroča, vključno z vplivi na okolje. Nalog, tudi tistih, ki so bile na pogled nerešljive, se je loteval z izjemnim optimizmom. Sodeloval je pri pripravi številnih strateških dokumentov in bil neizprosen, a konstruktiven kritik napak in stranpoti. Je avtor številnih člankov in strokovnih publikacij.

Nekaj znamenitih rekov, ki jih je Slavko Gliha rad povedal:

– Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. 

– Od zmage do zmage do končnega poraza.

– Rad imam kratke govore in dolge požirke.