Trenutni položaj v čebelarstvu ni rožnat. Povprečne, slabe ali katastrofalne letine se vrstijo že od leta 2014. Predsednik odbora za čebelarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije Miha Metelko, sicer čebelar iz Studenca pri Sevnici, pravi: “Namen svetovnega dne čebel (SDČ) je ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in drugih opraševalcev za človeštvo. Čebele pri nas letos bolj kot kadarkoli prej potrebujejo čebelarjevo pomoč. SDČ je tudi opomnik, kako narava močno vpliva na čebelarstvo.” 

NAROČITE KMEČKI GLAS. Več o naročniških prednostih izveste s klikom na pasico. 

“Ker je čebelarstvo del kmetijstva, mora država sprejeti ukrepe, primerljive z ostalimi kmetijskimi panogami. S tem ne zanikam, da so letos v težavah tako mali kot veliki čebelarji, a glavnino pomoči bo treba usmeriti k tistim, ki se z dejavnostjo ukvarjajo profesionalno ali pa iz dejavnosti dosegajo pomemben del prihodka,« pove Metelko.
Sicer pa se na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije zelo zavedajo pomena čebel in drugih opraševalcev, zato posvečamo še posebno pozornost ozaveščanju uporabnikov sredstev za varstvo rastlin. Tudi zato se je število pomorov čebel v zadnjem desetletju zelo zmanjšalo.

Od kmetov se prevečkrat pričakuje, da bodo kasneje kosili travnike. Deloma je to možno, vendar se je treba zavedati, da se na teh površinah prideluje krma za živali, ki s kasnejšo košnjo izgublja hranilno vrednost.

KGZS zato poziva občine, da javne površine in zelenice, na katerih se ne prideluje krma za živali, kosijo kasneje, za čebele in druge divje opraševalce pa lahko naredimo nekaj tudi s kasnejšo košnjo zelenic okrog hiš.

Ker so pašni viri za čebele omejeni, se priporoča setev medovitih rastlin, še zlasti oljne ogrščice, rdeče detelje (inkarnatke) in ajde, saj poleg paše za čebele dajo tudi hrano za ljudi. Ker ti posevki tudi izboljšujejo rodovitnost zemlje, je korist od njih trojna.

LJUBITELJSKI IN TRŽENJSKI ČEBELARJI, NE SPREGLEJTE KNJIGE PREHRANA ČEBEL. Prelistate in naročite jo s klikom na naslovnico.