O subvencijah, kmečkem delu in zakaj kmet mora kupiti traktor

5 januarja, 2024
16
0

“Zavedam se, da mali kmet ne more konkurirati velikim farmam, kljub temu pa bi jih več obstalo in kmetovalo, če bi bili bolj sprejeti kot kmetje, ne pa zaničevani v lastni državi,” je na naslov Kmečkega glasa nedavno pisal eden od naših bralcev. In nadaljeval: “Kako bo mladenič prevzel kmetijo, kjer je delo od jutra do večera, kjer ni dopustov in potovanj, tudi zaslužek je komaj za preživetje? Kolikokrat mora kmet poslušati očitke o subvencijah, nepovratnih sredstvih za kmetijsko mehanizacijo ipd.!”

Če bi bile subvencije in nepovratna sredstva tako zanimiva, prav gotovo ne bi okrog 1000 slovenskih kmetij na leto prenehalo s kmetovanjem.

“Subvencije ne rešujejo kmetijstva v Sloveniji, za nekatere so potuha, saj ne kmetujejo za večji pridelek, pač pa da zadostijo birokraciji za pridobitev subvencij. Za tiste, ki so lastniki zemlje, a jo ne obdelujejo, so dodatni prihodek, do katerega po mojem mnenju ne bi smeli biti upravičeni. Pravzaprav subvencije več pripomorejo trgovcem, da dobijo nižjo nabavno ceno za surovine, ki jih kupujejo od kmetov, žal pa se v maloprodaji to skorajda ne pozna.”

Delo kmeta naj se plača po enoti proizvoda: litru mleka, kilogramu mesa, nikakor pa ne po hektaru slabo obdelane zemlje ali hektaru, ki ga lastnik daje v najem.

Nihče se ne zgraža nad milijonsko investicijo v novo trgovsko zgradbo, ki s svojo površino, parkirišči in dovozi pozida prvovrstno kmetijsko zemljo, vsi pa se obregnejo, če si kmet za obdelovanje zemlje kupi traktor s priključki za 100.000 evrov, s katerim si bo olajšal delo!

Vprašajte starejše, kaj je bilo pred 50 leti na obrobju večjih ali manjših mest – travniki in njive! Kaj je pa danes? Trgovine, skladišča, parkirišča … Tam ne bo nikoli več zrasel žitni klas, krompir ali oljna repica. Ali res potrebuje vsako naselje z 2.000 prebivalci štiri ali pet trgovin, vsaka od teh pa skupaj s parkirišči zasede od 0,5 do 1,5 ha zemlje. V teh trgovinah so izdelki, ki verjetno onesnažujejo 1000-krat več, kot bi onesnaževale krave, če bi se tam pasle, ali pa bi kmet pridelal žito zanje. Vsi pa so polni besed o slovenski samooskrbi! Na čem? Na betonu, asfaltu, v trgovskih centrih, ki prodajajo zamrznjene sojine polpete za hitro pripravo?!