Ker na veliko kmetijah primanjkuje močne krme, večina računa, da bo požeto žito vsaj delno rešilo pomanjkanje krme oz. zmanjšalo potrebe po nakupu drage krme. A ne gre krmiti žita takoj po žetvi. Zakaj?

Že naši predniki so vedeli, da krmljenje »svežih« žit lahko povzroči zdravstvene težave pri večini domačih živali in ljudeh.

Žita moramo pred krmljenjem oz. uporabo skladiščiti vsaj 4 tedne, saj v žitih še določen čas po žetvi potekajo različni procesi »dozorevanja«.

Nekatere podrobnosti še niso povsem raziskane, pa vendar je znano:

·         da sveže žito vsebuje veliko površinskih mikroorganizmov,

·         v zrnju pride do notranje prerazporeditve vode – zrnje se “spoti”,

·         iz žit se v tem času delno izločijo tudi antinutritivne snovi (glukani…),

·         končajo se encimski procesi,

·         v molekulah škroba in beljakovin potečejo vsi »procesi staranja«, ki upočasnijo njihovo razgradljivost v vampu in s tem izboljšajo njihovo prebavo.

Posledice krmljenja svežih žit

Prebavne motnje se pojavijo pri vseh starostnih skupinah goveda, prašičev in perutnine. Tudi pri ljudeh se lahko pojavijo prebavne motnje, če zaužijejo kruh, pripravljen iz svežih žit.

Pri govedu se predvsem zmanjša zauživanje krme, lahko pride do hujših motenj fermentacije v vampu in do zakisanja vampa. Zmanjša se tudi prireja mleka ali mesa, pri molznicah se lahko zelo poviša vsebnost somatskih celic v mleku in pojavijo se tudi težave pri plodnosti.

Pogosto se po določenem času pojavijo težave z nogami in parklji, lahko pride tudi do odpadanja repov.  

Če vam primanjkuje krme, se priporoča vključevanje svežih žit v obroke postopno. Najprej 10 %, nato po nekaj dneh povečajte na 20 % do maksimalno 50 % močne krme v obroku.

O tem, kakšne so lahko težave, če se sveža žita krmi prašičem, pa v prispevku Jasmine Slatnar in dr. Tine Trebušak s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana