“Po vsej verjetnosti v kmetijskem sektorju v prihodnosti ne bo več tako, kot je bilo. Cene žit, koruze, energentov, gnojil … se vsak dan višajo in letijo v nebo. Prehranski logistični tokovi, predvsem transport ali dobave, se bodo spremenili. Žito postaja enako pomembna strateška dobrina kot nafta, kar so nekatere države že spoznale in bodo v prihodnje krojile svetovni trg z žiti. Nekatere tovarne gnojil so že ustavile svojo proizvodnjo, druge dvigujejo enormno visoke cene, kmetijstvo pa temu ne bo moglo niti slediti niti tega sprejeti,” za Kmečki glas piše Branko Tomažič, državni svetnik DS RS za kmetijstvo in član Sveta KGZS.

“Ali se nam bo pridelava hrane v prihodnje močno zmanjšala predvsem zaradi negnojenja ali celo opuščanja kmetovanja?

Nekatere evropske države so sprostile rezerve zaradi blažitve visokih cen žit. Danes so te rezerve napol prazne in se jih ne zapolni zaradi previsokih cen.

Ali se nam približuje čas pomanjkanja in drastično višanje cen hrane?

Trenutnim svetovnim trendom bi moral nov predlog SKP slediti in tudi narekovati močno povišanje samooskrbe in prehranske varnosti.

Vsa sredstva bi morali tako razporediti, da bi prejemniki povečali pridelavo hrane. Postavljamo pa same omejitve in podpiramo ukrepe, ki pod izgovori domnevnega naravovarstva predvsem zmanjšujejo pridelavo hrane.

Predlog nove SKP praktično sploh ne predvideva ali narekuje večje pridelave hrane ter posledično večje samooskrbe z doma pridelano hrano. Cilj nove SKP mora v vseh ukrepih jasno definirati, da bomo v Sloveniji v novem programskem obdobju povečali samooskrbo za toliko, kot je potrebno, da v primeru zapore meja Slovenija ne bo lačna. EU nam dopušča, da sami postavimo cilje, ki jih bomo morali izpolnjevati in jih zagovarjati.

Hrana postaja strateško orožje, mi pa na napačen način razmišljamo o zeleni arhitekturi in okolju. Slovensko kmetijstvo kmetuje na tradicionalni način in ne uničuje okolja, kot mu nekateri pripisujejo. Slovenski kmet ni brezbrižen do okolja, ampak ga varuje in ohranja.

Enotno plačilo je prenizko

Novi predlog SKP ima še zmeraj preveč ukrepov, je zapleten, enotno plačilo po hektarju je prenizko. Predlagali smo 190 evrov ali več (npr. Avstrija ima predlog okrog 250 evrov) in ni prav, da se znižuje. Zagotovljena dodatna sredstva za SOPO v višini 60 milijonov evrov bi morali vrniti nazaj za enotno plačilo po hektarju. Negativne liste ne potrebujemo, če je sprejeta definicija »pravi kmet«, ker samo on lahko prejme plačila. Če pa ostaja lista, je vanjo treba vključiti vse, ki ne kmetujejo ter seveda tudi nacionalne parke.

Zdaj je zadnji čas, da v novem programskem obdobju podpremo male in srednje velike kmetije ter jim omogočimo prenovo ter posodobitev, da se prilagodijo novim zahtevam. V zadnjih obdobjih le-te niso bile deležne investicijskih podpor, podpirali smo samo velike kmetije. Zakaj je treba ponovno velikim namenjati toliko pozornosti, saj so že podprte in predstavljajo urejena gospodarstva. O programu OMD ne bi pisal, ker še ni dorečen, še posebno ne točkovanje.

Brez jasnih izračunov programa ne smemo sprejeti. Podpiram tudi predlog Slovenske kmečke zveze (SKZ) pri SLS in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), da je NUJNO treba zagotoviti dodatna sredstva, minimalno v višini 380 milijonov evrov.

Spoštovani, od blaginje do lakote je lahko zelo kratka pot in se po njej hitro pride.

Žal se slovenski odločevalci kmetijske politike tega premalo zavedajo. Načrt SKP za obdobje 2023–2027 je odločilen dokument za kmetijstvo za naslednjih 10 let. Kmetijstvo Slovenije in EU mora posamezniku zagotavljati prehransko varnost, samooskrbo z lokalno, doma pridelano hrano ter krepiti družinske kmetije, spodbujati mlade, da ostanejo na kmetijah in ohranjati obdelano ter poseljeno podeželje.”

Sedanja nesprejemljiva vsebina predloga SKP, pravkar sprejeti proračun s kmetijskim delom, ki napoveduje životarjenje večine kmetov, in drobiž za kmetijstvo pri načrtu za okrevanje in odpornost nakazujejo, da bomo morali zapeljati naše traktorje še kam drugam, ne le na polja, travnike in vinograde. Upam, da bomo pri tem enotni, sicer bomo nekoč ponosni gospodarji le še ponižani hlapci.