Planinska paša je gotovo pomemben del slovenskega trajnostnega kmetovanja. Tako se ohranjajo pašne površine na višjih nadmorskih višinah, preprečuje se zaraščanje, živina – govedo, drobnica in tudi konji, pa dobršen del leta preživijo v naravi, kjer je najbolje poskrbljeno za njihovo dobrobit. Urejene pašne planine in hribovske poti ter živino občudujejo tudi planinci.
Agrarna skupnost (AS) Zasip šteje 34 članov. Predsednik in gospodar je Uroš Ambrožič, tajnica AS pa je Maja Ambrožič. “Aktivnih” kmetij je še pet z rejo govedi in tri z rejo ovac. Samo na Rpetovi kmetiji iz Zasipa pri Bledu še vedno redijo oboje.
AS Zasip ima v lasti okrog 450 hektarjev zemljišč, od tega je 50 hektarjev pašnih površin.

Živina se proti koncu aprila najprej pase na nižinskih pašnikih v okolici Zasipa (Hom in Voka), okoli 10. junija pa jo ženejo v planino Spodnja Krma. Dobrih dvajset kilometrov poti še vedno opravijo po starem, torej peš. Po štirih tednih gre živina na planino Zgornja Krma, kjer ostane do konca avgusta.

Paša na Zgornji Krmi, kjer je tudi pastirska koča Prgarca.

Prilagajajo se vremenskim razmeram, saj se pastirska koča Prgarca nahaja na nadmorski višini 1763 m, živina pa se pase tudi 300 metrov višje, kjer sneg lahko zapade tudi sredi avgusta. Do konca septembra se govedo ponovno pase v Spodnji Krmi in v oktobru še na pašnikih Hom in Voka.
Obe planini, Spodnja in Zgornja Krma, imata tudi pastirski stan, v katerih tekom paše biva pastir. Za vodo je dobro poskrbljeno. V Spodnji Krmi so pred leti naredili rezervoar za 10.000 litrov vode, v Zgornji pa imajo urejene mlake in nekaj korit.
Letos se pase 50 glav goveje živine, in sicer dojilje, telice in bik, ter okoli 70 ovac. Število ovac na planini zadnja leta močno upada zaradi napada volkov. Poslužujejo se tudi planin, kjer napadov še ni bilo opaziti.
Z letošnjo pašo so kmetje dokaj zadovoljni, saj je dovolj trave in vode, doslej pa tudi ni bilo poškodb in izgub.

Vse subvencije se namensko porabijo za čiščenje pašnikov in preprečevanje zaraščanja, za vzdrževanje pastirskih stanov, ograj, staj in strojne opreme. Prav tako s tem denarjem poskrbijo za cepljenje pašne živine proti zajedavcem ter za nakup plemenskega bika in ovna.

Zadnji dve leti jim je v pomoč tudi Sledat (sledenje s pomočjo GPS-a).
Kot je povedala Maja Ambrožič iz Zasipa, je njihovih, torej Rpetovih krav letos na planini 13, 70 ovc pa se pase na planini Golica.

Živina se pase tudi na okrog 2000 m n. v., kjer sneg v avgustu ni nobena izjema.

Na pašnikih v Homu govedo popase tudi površine okrog cerkve sv. Katarine.