Ekološko kmetijstvo je edini način pridelave hrane, ki temelji na enotni EU zakonodaji že od leta 1991, z letom 2022 je v rabi prenovljena Uredba (EU) 2018/848 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov. Tudi v Sloveniji je v sklopu Skupne kmetijske politike (SKP) 2023-2027 v veljavi intervencija IRP19 Ekološko kmetijstvo, katere namen je spodbujati kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.

Ekološka pridelava torej ne pomeni le hrane brez pesticidov in težkih kovin, ampak tudi ohranjanje kulturne krajine, biotske raznovrstnosti in kakovosti tal. Gre za celovit sistem upravljanja kmetijskih gospodarstev in pridelave hrane. Združuje najboljše okoljske in podnebne prakse, spodbuja visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, varuje naravne vire ter zagotavlja visoke standarde tako pri dobrobiti živali kot pri pridelavi ter predelavi. Temelji na uporabi naravnih snovi in postopkov, kar je vse bolj v skladu z rastočim povpraševanjem potrošnikov po ekološko pridelanih proizvodih. Ekološka pridelava ima pomembno dvojno družbeno vlogo: po eni strani oskrbuje poseben segment trga in izpolnjuje želje potrošnikov po ekoloških proizvodih, po drugi strani pa ustvarja javne koristi – varuje okolje, izboljšuje pogoje za živali ter prispeva k trajnostnemu razvoju podeželja.

Najmanjša površina kmetijske parcele za izvajanje intervencije IRP19 za pridelavo vrtnin je 0,01 ha. Za pridelavo zelenjadnic na prostem znaša podpora  1.021 evrov/hektar, za zelenjadnice v zavarovanih prostorih pa 1.131 evrov/hektar. Kmetije, ki so v preusmeritvi v prakse ekološkega kmetovanja, pa za pridelavo vrtnin na prostem ali v zavarovanih prostorih prejmejo 1.200 evrov/hektar na leto.

Pridelava motovilca

V tem času na Primorskem še lahko sejejo motovilec na prosto, drugje po Sloveniji pa v zavarovane prostore. Pri nas je povpraševanje po motovilcu največje v jeseni, pozimi in zgodaj spomladi, ko je drugih solat manj in ker je tudi zelo zdrav, saj vsebuje veliko železa in drugih rudninskih snovi ter deluje pomirjevalno.

Motovilec se seje v srednje težka humusna tla, starejše seme bolje kali. Raste še pri temperaturi 4 ^oC in je odporen na nizke temperature tudi pod -15 ^oC. Na isto površino ga sejemo po treh letih, ni ga priporočljivo sejati za solatami, da se prepreči pojav istih bolezni. Motovilec lahko sejemo povprek ali v vrste na razdaljo 10 do 12 cm. Priporočljiva je setev v vrste, ker je v tem primeru možno strojno ali ročno okopavanje. Za varstvo motovilca proti plevelom namreč pri nas ni registriranega nobenega herbicida, kar še dodatno potrjuje ekološko pridelavo. Priporoča se t. i. slepa setev – pravočasna priprava njive, da pleveli vzniknejo in se jih tik pred setvijo mehanično uniči. Za setev motovilca se lahko odločimo tudi v neogrevanih rastlinjakih po spravilu glavnih posevkov, to je v jesensko-zimskem času. Tudi v zaprtih prostorih lahko sejemo direktno ali pa pridelujemo s predhodno vzgojenimi sadikami.

(Naslovna fotografija: Shutterstock)