Po pripovedovanju in izkušnjah kmetov se bo zelo velika podražitev mineralnih gnojil precej poznala tako na pridelkih žit in drugih poljščin na poljedelskih kmetijah kot na pridelku koruze na živinorejskih kmetijah.

Za okvirna predvidevanja, za koliko bodo manjši pridelki najpomembnejših žit, kako se bo to odrazilo na kakovosti pridelka ter za koliko naj bi bili manjši pridelki koruze za zrnje in za silažo brez osnovnega gnojenja in dognojevanja z mineralnimi gnojili, smo povprašali dr. Igorja Šantavca iz Biotehniške fakultete, oddelek za agronomijo. Takole nam je odgovoril:

“Visoke cene mineralnih gnojil, predvsem dušika, bodo nekatere pridelovalce napeljale k njihovi manjši uporabi.

Če ne bo motena dobava dušikovih gnojil, pretirano »varčevanje« z dušikovimi gnojil pri pridelavi ozimnih žit ni smiselno.

Po trenutnih cenah je povprečna cena 1 kg N okrog 2 €, kar pomeni pri porabi 150 kg N za dognojevanje 300 €/ha. V začetku avgusta 2021 je bila cena krušne pšenice na dunajski borzi 210 €/t, ob koncu leta pa 320 €/t.

Ob pridelku 6 t krušne pšenice na hektar bi pri avgustovski ceni pšenice strošek mineralnega dušika predstavljal okrog 24 % prihodka, pri decembrski ceni pa  samo 16 %.

Vzrok za pričakovane manjše pridelke žit v Sloveniji pri žetvi 2022 so lahko na splošno pozne setve v jeseni 2021. Žita so slabše razvita in bodo potrebovala zgodnje prvo dognojevanje z malo večjimi odmerki mineralnega N tudi zaradi zagotavljanja primerne gostote posevkov.

Po francoskih podatkih naj bi zmanjšanje gnojenja pšenice z dušikom iz 180 kg na 150 kg/ha, torej za 30 kg, zmanjšalo pridelek za 5 %, pri zmanjšanju gnojenja z dušikom za 100 kg/ha pa se zmanjša pridelek za 24 %.

Predvidevamo lahko, da se bo pri manjšem gnojenju pšenice poslabšala tudi kakovost pridelane pšenice. To bo na skupnem trgu EU povečalo ponudbo krmnih žit, kar bo lahko pripeljalo do pritiska na ceno koruze v jeseni 2022.

Po navedbah portala agrarheute.de ima pridelava koruze za zrnje trenutno največje pokritje med vsemi jarimi poljščinami ob upoštevanju trenutnih tržnih cen pridelka in cene inputov, ki so potrebni za pridelavo.

Kaj pa letošnja pridelava koruze?

Do setve koruze in gnojenja le-te je še nekaj mesecev. Le, če se bo proizvodnja dušika v EU in s tem ponudba gnojil na trgu povečala, se bo mogoče zmanjšala tudi cena gnojil. Neznanka je tudi gibanje cen zemeljskega plina, ki je najpomembnejša surovina pri izdelavi dušikovih gnojil.

Ob tem pridelovalci ne smejo pozabiti, da kontrola rodovitnosti tal in jemanje hitrih nitratnih testov za določanje gnojilnih odmerkov dušika ni le kljukica za izpolnjevanje pogojev KOPOP ukrepov, ampak je pripomoček za zmanjšanje porabe gnojil in s tem stroškov ob istočasnem vzdrževanju količine pridelkov. Na izkoristek dodanih hranil z gnojenjem vplivajo tudi struktura tal, pH tal, vsebnost organske snovi, mikrobiološka aktivnost v tleh, o čemer smo v preteklosti že pisali. Večina lastnosti tal je v veliki meri odvisna tudi od obdelave tal ob ustrezni vlažnosti tal. Tla obdelujmo, ko je za to primeren čas, in ne ko imamo mi čas.

Mogoče bo visoka cena mineralnega dušika koga napeljala k setvi zrnatih stročnic.

Ob tem ne smemo pozabiti, da imajo posamezne vrste zrnatih stročnic specifične zahteve za lastnosti tla. Grah ni primeren za težka, mokra in strukturno slaba tla. Soja uspeva najboljše na srednje težkih tleh z dobro zadrževalno sposobnostjo za vodo. Ob tem ne smemo pozabiti, da če želimo izkoristiti fiksacijo dušika, lahko na dobro založenih tleh popolnoma izpustimo gnojenje z mineralnim dušikom, ter ne pozabimo na inokulacijo semena pred setvijo. Fiksacija dušika pri stročnicah je najbolj uspešna v tleh z nevtralno reakcijo.”