Tak rezultat pri svinjah sodobnih genotipov dandanes ni tako poseben, za svinje krškopoljske pasme (kot pri vseh avtohtonih pasmah prašičev) pa to ni posebno pogost dogodek, je za Kmečki glas povedala doc. dr. Špela Malovrh iz Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Med vsemi zabeleženimi gnezdi (malo čez 6000) pri krškopoljski pasmi je bilo z 18 ali več živorojenimi pujski le 11 takih, kar predstavlja le 0,2 % v celotnem obdobju spremljanja, v zadnjih dveh letih pa je to drugo tako veliko gnezdo med dobrimi 1250 zabeleženimi gnezdi.

Pri svinjah sodobnih genotipov na kmetijah je v zadnjih dveh letih tako številčnih gnezd 1,6 %, na »preživelih« treh farmah pa kar 39,7 % gnezd.

Omenjena svinja je prvič prasila na začetku leta 2017, stara 1,2 leta. Tokratno gnezdo je sedmo po vrsti. V predhodnih šestih prasitvah je imela 78 živorojenih oz. 13 pujskov na gnezdo, odstavila pa je 72 pujskov, kar pomeni 12 na gnezdo. Z zadnjim gnezdom, ki pa po vsej verjetnosti ne bo njeno zadnje v življenju, je na 96 živorojenih pujskih oz. povprečno 14 na gnezdo.

Na kmetiji Dežman so bili med prvimi, ki so pričeli rediti krškopoljske svinje izven izvornega območja. Kot tipična gorenjska kmetija, ki je tradicionalno govedorejska, so bili brez izkušenj pri reji plemenskih svinj. Rejec se je zavzeto lotil učenja prašičereje, veliko spraševal in iskal znanje, tako da je že s prvima dvema svinjama pred 15 leti dosegal kar neverjetne rezultate, obe sta odstavili več kot 110 pujskov v življenjski dobi.

Plemenska čreda ni velika, ponavadi obsega dve do tri svinje ter merjasca, vse živali pa rejec dejansko razvaja. Reja je ekološka, odlikujejo pa jo dobri rezultati pri živalih, kot so velika gnezda, majhne izgube v laktaciji, rednost reprodukcije, veliko število prodanih tekačev na svinjo na staležu. Poleg omenjenih dobrih rezultatov rejec izstopa tudi pri izvajanju rejskih opravil in vodenju rejske dokumentacije, ki jo razume kot potrebo in ne kot breme.

Pol pujskov je pri svinji, druga polovica pa pod lučko, rejec pa skupini na dve uri zamenja.

Rejca pa dodatno odlikuje še praktično očetovska skrb za sesne pujske. Velika gnezda, pri katerih število pujskov presega število seskov pri svinji, razdeli na dve skupini, ki jih podnevi in ponoči izmenično na dve uri menjava pri svinji. Pri njem tudi manjši in slabotnejši pujski pridejo do materinega mleka in kasneje do zadostne količine krme, zaradi česar je malo izgub pujskov v času do odstavitve, pa tudi kasneje v vzreji in pitanju.