Koruza je poljščina, ki jo v Sloveniji najpogosteje pridelujemo. Njen delež v setveni strukturi se je v zadnjih letih ustalil na okrog 40 odstotkih njiv, kar znaša okoli 68 tisoč hektarjev. Zaradi tega je pogosto vprašanje glede precejšnje zastopanosti koruze na njivah, kar je rezultat usmerjenosti slovenskega kmetijstva v živinorejo, kjer prevladujoče manjše in srednje kmetije dosegajo večjo dodano vrednost pri kmetovanju. Posledica te usmerjenosti je potreba po zagotavljanju krme, na drugi strani pa dobra samooskrba z mlekom, mesom, jajci itd. Ker so za zagotavljanje krme slovenske kmetije pogosto omejene z zemljišči, poskušajo na teh zemljiščih pridelati kar največ. Pri tem je koruza v našem prostoru rastlina, s katero na najučinkovitejši in stroškovno najugodnejši način pridelamo največjo količino energije na enoto površine. Zapisano drugače, z nobeno drugo rastlinsko vrsto v normalnih pogojih pridelave ne moremo pridelati toliko energije na enoto površine ter tako poceni in enostavno kot s koruzo.

Več v posebni prilogi Koruza (Kmečki glas, 4. marec 2020).