V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) njiv na prebivalca, kar je manj kot polovica od povprečja za države članice Evropske unije (EU), ki znaša 20 arov njiv na prebivalca.

Po podatkih Eurostata je Slovenija sicer na 6. mestu v EU po ceni kvadratnega metra obdelovalne zemlje (pri čemer podatki za Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Portugalsko, Ciper in Malto niso na voljo), saj je pri nas 21.000 € povprečna cena za en hektar.

Ta cena je določena glede kupoprodajne pogodbe – torej je bila v zadnjem času večina obdelovalne zemlje prodana povprečno po 2,1 €/m².

Ker imamo v Sloveniji zelo malo obdelovalnih površin na prebivalca, je tudi naša samooskrba s hrano bolj ogrožena kot v večini držav EU. Zato menim, da je tudi kmetijska zemlja vredna več kot le 2 €/m². Kmetje mejaši so pripravljeni za dobro parcelo ponuditi po 3 €/m², kar pri enem hektarju pomeni 10.000 € več.

Vrednost kmetijske zemlje ne bo padala, saj ne zanima samo kmete, ampak se po njen ozirajo tudi tisti, ki imajo preveč polne žepe in so si ostalih nepremičnin že dovolj nakupili.